92. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
- zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom;
- poklicne bolezni in nesreče pri delu;
- letnega dopusta in druge odsotnosti z dela;
- za praznik in dela prost dan po posebnem republiškem zakonu;
- odsotnosti z dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja oziroma izobraževanja;
- v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;
- v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji, pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje delavca ali otrok;
- v času stavke, če arbitražni svet ugotovi, da je bila stavka organizirana v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili dejavnosti ter da je šlo za bistveno kršitev kolektivne pogodbe s strani delodajalca in so bile poprej izčrpane vse pogajalske možnosti. V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu za čas, ko gre nadomestilo v breme zavoda oziroma delodajalca nadomestilo v višini 80% od osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.