Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji

Direktor in organi upravljanja zagotavljajo obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja. Delavce obveščajo zlasti o: - spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda, - spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov, - letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju, - spremembah zakonov in novih zakonih ter o drugih predpisih in splošnih aktih,.ki zadevajo delavce v kulturnih dejavnostih,. - predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivni odpusti) in razlogih zanje, - letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa, - merilih za ugotavljanje skupinske' in posamične delovne uspešnosti, specifične za zavod, - merilih za spodbujanje inovativnosti, - ukrepih za zdravo in varno delovno okolje. O zadevah iz prejšnjega odstavka je treba delavce obvestiti pred sprejemom odločitev.

Kadar svet zavoda ali direktor odločata o delavčevih pravicah in dolžnostih iz dela, morata poprej pridobiti njihovo mnenje o: - zaposlovanju in odpuščanju delavcev ne glede na razloge, - zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, - začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa, - času, kraju in načinu izplačil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, - uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju delitve plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi, - ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni, - določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih. Če svet zavoda ali direktor pri odločitvi nista upoštevala mnenja delavcev,'morata delavce obvestiti o razlogih, zaradi katerih njihovih mnenj nista mogla upoštevati. Svet zavoda ali direktor lahko sama odločita o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če delavci ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni.

Ta kolektivna pogodba ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, predloge, zavzemajo stališča in postavljajo zahteve, pristojnim organom. Delovanja sindikatov z odločitvami v zavodu ni mogoče omejiti.

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja. Direktor in strokovne službe zagotavljajo sindikatu sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja. Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe vročajo sindikatu gradiva za seje vseh organov zavoda in omogočajo sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah.

Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti sodelovanje na sejah organov, ko odločajo o reševanju individualnih sporov iz dela in delovnega razmerja.

Za delo sindikata v zavodu mora biti zagotovljeno: - sindikalnemu zaupniku najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti in njegovih zvez oziroma združenj. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (t. j. za delo vseh zaupnikov) ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 50 ur letno; - o okvirnem načinu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovorita vodstvo sindikata in direktor zavoda. Pri tem upoštevata potrebe in interese članov sindikata in zahteve delovnega procesa; - prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega obvestila; - svoboda sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska; - strokovna pomoč in drugi pogoji (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnih zaupnikov; - tehnična izvedba obračuna in plačevanja članarine sindikatu za člane sindikata. Sindikalni zaupnik reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, ki opravlja funkcijo profesionalno ali neprofesionalno, je postavljen v manj ugoden položaj, če po izpolnitvi vsakega napredovalnega obdobja ne napreduje za vsaj en plačni razred. Sindikalnemu zaupniku se lahko napredovanje v plačni razred zadrži, če k predlogu za zadržanje napredovanja poda soglasje sindikat, ki ga zastopa.

Pravice in dolžnosti zavoda oziroma delodajalca in sindikatov se podrobneje urejajo s posebno pogodbo o sindikalnem delovanju v zavodu oziroma pri delodajalcu. S pogodbo se uredi zlasti: - pogoji za delovanje sindikatov na področju varstva delavskih pravic, - pogoji za delo in nadomestila za delo sindikalnih zaupnikov ter druge njihove pravice, - obveznosti in odgovornosti pooblaščenih organov zavoda oziroma delodajalca do sindikatov.

Sindikat uporablja za organiziranje in vodenje stavke stavkovna pravila v skladu z zakonom o stavki.

Sindikalni zaupniki uživajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni 1. RS, št. 14/90) še dve leti po preteku svoje funkcije.

Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko delavskih predstavništev v skladu z določili zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Zavod mora delavcu posamezniku omogočiti sodelovanje pri upravljanju zavoda. Delavec posameznik ima pravico: - do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto; - biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju; - povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo delovnega mesta in delovni proces; - zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij. Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alineje prejšnjega odstavka delavec pisno ali ustno naslavlja na neposredno nadrejenega delavca. Neposredno nadrejeni delavec je dolžan pobude in vprašanja takoj posredovati pooblaščenim delavcem zavoda. Direktor oziroma pooblaščeni delavec mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh po prejemu pisne pobude, zahteve ali vprašanja. V zavodu, kjer je zaposlenih do 20 delavcev, se delavsko predstavništvo ne oblikuje. Delavci takega zavoda sodelujejo pri upravljanju zavoda preko delavskega zaupnika. Delavsko predstavništvo sestavlja glede na število zaposlenih v zavodu: - v zavodu z več kot 20 do 100 delavcev – pet članov - v zavodu z več kot 100 do 200 delavcev – sedem članov - v zavodu z več kot 200 do 400 delavcev – devet članov. Mandat članov delavskega predstavništva traja 4 leta. Kandidate za člane delavskega predstavništva predlagajo reprezentativni sindikati v zavodu, in sicer skladno s številom članov posameznega reprezentativnega sindikata v zavodu. Za volitve članov delavskega predstavništva se smiselno uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Delovanje delavskega predstavništva se uredi s poslovnikom. Tehnična izvedba volitev in plačilo stroškov zanje je naloga zavoda. Organ upravljanja oziroma direktor mora pridobiti predhodno mnenje delavskega predstavništva o naslednjih zadevah: - uvajanje novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanja delitve plače in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi, - ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni, - določanju delovnega reda in discipline ter uvajanja različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih, - začetku in koncu delovnega časa, odmorov med delom in razporeditve tedenskega delovnega časa, - času, kraju in načinu izplačil plače in drugih osebnih prejemkov. Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločanju o zadevah iz prejšnjega odstavka ni upošteval mnenj delavskega predstavništva, mora le tega obvestiti o razlogih, zaradi katerih njegovega stališča ni mogel upoštevati. Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka te točke, če delavsko predstavništvo ne posreduje svojega mnenja v 8 dneh od • dneva, ko je bilo zanj zaprošeno. Na zahtevo sindikata oziroma delavskega predstavništva mora direktor v 8 dneh organizirati razgovor glede upoštevanja nasprotnih razlogov delavskega predstavništva. Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan pred sprejemom obveščati delavsko predstavništvo in zahtevati skupno posvetovanje glede: - statusnih sprememb, - politiki zaposlovanja in odpuščanja delavcev, - sistemizacije delovnih mest, - zaposlovanja oziroma nadaljevanja dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, - razporejanje večjega števila delavcev izven zavoda. in iz kraja v kraj, - sprejemanja aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan zahtevati skupno posvetovanje tudi glede kriterijev glede napredovanja delavcev v zavodu, če veljavna zakonodaja predvideva, da zavod s splošnim aktom določi kriterije o napredovanju. Potrebne informacije je organ upravljanja oziroma direktor dolžan posredovati delavskemu predstavništvu najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve. O skupnem posvetovanju se piše zapisnik. Delavsko predstavništvo ima pravico v osmih dneh od dneva, ko je bilo obveščeno o sprejemu odločitve organa upravljanja oziroma direktorja, s sklepom zadržati posamezne odločitve organa upravljanja oziroma direktorja in istočasno sprožiti postopek za reševanje medsebojnega spora, če organ upravljanja oziroma direktor ni zahteval mnenja oziroma ni organiziral skupnega posvetovanja iz 1. in 2. točke tega poglavja. V primeru iz prejšnjega odstavka organ upravljanja oziroma direktor ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa.

Aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja za posamezno delovno mesto ali področje so določeni z aktom o sistemizaciji, če niso le-ti urejeni s posebnimi predpisi. Direktor je dolžan pri aktih iz zgornjega odstavka predhodno pridobiti mnenje sindikata.

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je treba navesti: - čas (nedoločen ali določen), za katerega bo sklenjeno delovno razmerje; - posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja; - čas trajanja poskusnega dela, če je predvideno; - rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni; - rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši kot 30 dni.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri, pravico do vpogleda v'gradivo, na podlagi katerega je bila opravljena izbira.

S pogodbo o zaposlitvi uredita delavec in zavod pisno predvsem naslednja vprašanja: - sklenitev in trajanje delovnega razmerja; - naziv delovnega mesta, za katerega je sklenjeno delovno razmerje; - tarifna oziroma plačilna skupina; - poskusno delo, če je predvideno; - pripravništvo, če je delovno razmerje sklenjeno s pripravnikom; - kraj opravljanja dela; - delovni čas, odmore, počitke in dopust; - ukrepe za posebno varstvo delavcev; - izobraževanje; - plačo in nadomestila plače; - način spremembe pogodbe; - druge pravice in obveznosti delavca in zavoda. Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Delavcu je potrebno omogočiti vpogled v vsebino kolektivne pogodbe kadarkoli to zahteva. V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca direktor.

Poskusno delo za posamezna dela znaša največ: - za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti dva meseca, - za dela V. skupine zahtevnosti tri mesece, - za dela VI., VII. in VIII. skupine zahtevnosti pet mesecev, - za dela delavcev – nosilcev osnovne dejavnosti do dvanajst mesecev. Dolžina poskusnega dela je določena v pogodbi o zaposlitvi in ne more biti daljša, kot je zapisana v objavi oziroma razpisu. Delovna mesta, za katera je predvideno poskusno delo, določa akt o sistemizaciji delovnih mest, ki ga pripravi direktor, sprejme pa svet zavoda.

Poskusno delo spremlja najmanj 3-članska strokovna komisija, ki odloča o tem, ali ga je delavec uspešno opravil ali ne. Komisijo imenuje direktor. Člani komisije morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec na poskusnem delu. Strokovna komisija mora dati strokovno oceno delavčeve usposobljenosti pred potekom poskusne dobe. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno izobrazbo kot delavec na poskusnem delu, je treba komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sporoči s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za čas prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec da pisno odpoved. Poskusno delo je izjemoma lahko daljše zaradi odsotnosti z dela, ki je posledica daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, pri čemer pa mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.

Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas. Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas le v primeru: - če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu in - če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica. Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa: - 6 mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo - 9 mesecev za pripravnika z višjo izobrazbo - 12 mesecev za pripravnika z visoko izobrazbo. Pripravnika, spremlja in vodi ves čas pripravniške dobe glavni mentor. Na koncu da poročilo o njegovem delu ter lahko predlaga skrajšanje pripravniške dobe, toda ne več. kot za eno tretjino. O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor. Za izpopolnjevanje v posameznih vejah stroke se pripravniku določijo posamezni mentorji oziroma inštruktorji, ki o delu kandidata poročajo glavnemu mentorju. Pripravnik vodi o poteku pripravništva dnevnik. Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit, in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe. Če so pripravništvo in strokovni izpiti v posamezni dejavnosti določeni s posebnimi predpisi, je treba uporabljati določila teh predpisov. Za pripravo na strokovni izpit je pripravnik do V. stopnje strokovne izobrazbe lahko odsoten 7 dni, pripravnik VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 12 dni z nadomestilom plače. To pravico lahko pripravnik izkoristi le enkrat.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil delovno razmerje. Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če strokovnega izpita tudi po ponovnem opravljanju ne opravi.

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane delovne dokumentacije in s soglasjem strokovnega vodje. Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del, ki jih opravlja. Razgovor z delavcem opravi direktor. O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja, mora biti voden zapisnik. Postopek se začne z dnem, ko delavec prejme vabilo na razgovor z direktorjem in pisno potrdi vpogled v delovno dokumentacijo, na podlagi katere se je postopek pričel. O začetku postopka mora biti obveščen sindikat zavoda. Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 delovnih dni, ko je delavec prisoten na delu. V času poskusnega dela in pripravništva ni mogoče voditi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti. Postopek je javen.

Sklep o razporeditvi delavca, za katerega direktor oziroma organ, določen s- statutom ali pravili zavoda, ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda. S sklepom mora biti pisno obveščen tudi reprezentativni sindikat zavoda.

Zoper sklep, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti, za opravljanje del oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov in je zato razporejen na drugo delovno mesto oziroma mu preneha delovno razmerje, lahko delavec vloži ugovor na organ, pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske komisije, sestavljene iz članov, ki morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica kot delavec, ki ugovarja. Če takih delavcev v zavodu ni, sta dva člana komisije osebi izven zavoda, ki pa imata ustrezno strokovno izobrazbo. Odločitev pristojnega organa je dokončna.

Delavec je dolžan začasno opravljati manj zahtevno delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim le v primeru višje sile, naravne in druge nesreče, če gre za reševanje človeških življenj, zdravja ljudi in premoženja, ob nenadni odsotnosti delavca ter v primeru okvar delovnih naprav. Delavec prejme v vseh teh primerih enako plačo, kot jo je prejemal na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

Delavec je lahko v okviru zavoda najdalj za 6 mesecev razporejen na delovno mesto, za katero je potrebna eno stopnjo nižja strokovna izobrazba le v primeru začasnega prenehanja potreb po delu zaradi nujnih operativnih razlogov. V teh primerih je delavec lahko razporejen le, če je tudi za to delo ustrezno strokovno usposobljen.

Delavca je mogoče razporediti v drug zavod, oziroma k drugemu delodajalcu: - če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela; - če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca. V teh primerih sklene delavec delovno razmerje brez objave. O razporeditvi delavca sporazumno odločita sveta obeh zavodov.

Delavca je mogoče razporediti na delo v drug kraj: - če se je povečal ali zmanjšal obseg dela, - če je potrebna začasna ali trajna nadomestitev delavca. Delavca ni mogoče brez njegove privolitve razporediti v zavod v drugem kraju: - če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo pogoji glede varstva in obveznega šolanja otrok, prevoza, stanovanjski pogoji in drugi življenjski pogoji delavca in njegove družine; - če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja; - če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri oziroma za mater delavko z otrokom do treh let starosti, če pot traja več kot eno uro.

Delavec, član umetniškega ansambla, ki ima nad 55 let starosti ali 35 let delovne dobe, oziroma delavka, članica umetniškega ansambla, ki ima nad 50 let starosti ali nad 30 let delovne dobe, se lahko z njegovim/njenim soglasjem razporedi na druga ustrezna dela v zavodu. Delavec/delavka obdrži plačo, ki jo je imel/a pred razporeditvijo, oziroma tisto, ki je zanj/zanjo ugodnejša. To varstvo preneha, ko delavec/delavka izpolni pogoje za polno starostno pokojnino.

Delavcem, članom umetniškega ansambla, ki imajo več kot 25 let delovne dobe ter so stari nad 50 let, se lahko dejanski delovni čas zmanjša največ za 20% ob nespremenjeni osnovni plači.

Direktor oziroma če gre za večje število delavcev svet zavoda odločita, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri ukrepi, ki jih določa zakon, bodo uporabljeni. Preden direktor oziroma organ upravljanja sprejme svojo odločitev, mora zahtevati mnenje reprezentativnega sindikata in ga pred sprejemom odločitve obravnavati skupaj z njihovimi predstavniki.

Trajno prenehanje potreb po delu delavcev ugotavlja svet zavoda. Svet zavoda mora o razlogih, o številu in kategorijah presežnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehalo njihovo delovno razmerje, obvestiti prizadete delavce in reprezentativni sindikat najmanj 45 dni pred nastopom teh dejstev. Pri pripravi in sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev v zavodu sodeluje tudi reprezentativni sindikat.

Delovno razmerje delavca, katerega delo postane trajno nepotrebno, ne preneha: - če je mogoče v okviru zavoda oziroma pri delodajalcu delavca razporediti na drugo delovno mesto in če delavec s tako razporeditvijo soglaša; - če je mogoče delavca za opravljanje drugega ustreznega dela prekvalificirati oziroma dokvalificirati v roku 6 mesecev; - če je delo mogoče opravljati z nespremenjenim številom delavcev v skrajšanem delovnem času (najmanj 36 ur na teden), ki se šteje za poln delovni čas. O razporeditvi, prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji delavcev in o skrajšanem delovnem času odloča svet zavoda oziroma delodajalec. Če obstajajo možnosti iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, je treba pri določanju delavcev, upoštevati delovno uspešnost in strokovno izobrazbo delavcev, delovno dobo v zavodu oziroma pri delodajalcu in delavčeve socialne razmere.

Zaradi nujnih operativnih razlogov delovno razmerje v zavodu ne preneha: - delavcu v času služenja vojaškega roka, - delavcu v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, - nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka, - delavcu članu organa upravljanja, sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu zaupniku reprezentativnega sindikata, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije, - delavcu izvoljenemu za poslanca. Delovno razmerje lahko preneha le s soglasjem delavca: - delavcu z manj kot enim letom delovne dobe, - obema zakoncema, ki sta zaposlena v istem zavodu, - delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje, - delavcu oziroma delavki, ki je edini hranilec v družini, - delavcu, invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, - delavcu na strokovnem izpopolnjevanju oziroma izobraževanju na katerega ga je napotil zavod. Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.

Merila za določanje trajno presežnih delavcev, ki jim zavod odpoveduje delovno razmerje: Slika 1: Pri vsakem delavcu morajo biti upoštevana vsa obstoječa merila in mora biti to tudi navedeno v vsakem sklepu o odpovedi delovnega razmerja zaradi trajnega presežka.

Delovni čas delavcev v kulturnih dejavnostih traja 40 ur tedensko. V delovni čas se šteje tudi čas, ko delavec sodeluje v strokovnih organih in organih upravljanja zavoda. Odmor med delom traja 30 minut in se šteje v delovni čas.

O razporeditvi delovnega časa v kulturnem zavodu odloča direktor, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavcev. V primerih prerazporeditve delovnega časa se fond ur uravnava vsakih 6 mesecev oziroma letno. Delovni čas, ki presega tako ugotovljeni obvezni fond se obravnava kot nadurno delo oziroma se kompenzira z odsotnostjo delavca pod enakimi pogoji kot nadurno delo.

V kulturnih zavodih, kjer je potrebno zaradi narave dela na posameznih delovnih mestih zagotavljati nepretrgano opravljanje storitev, se to zagotovi z: - razporeditvijo letnega delovnega časa, - delom po posebnem razporedu - delom v izmenah.

Delovni čas umetniških delavcev je sestavljen iz dejanskega delovnega časa in časa za osebno pripravo. Dejanski delovni čas je sestavljen iz časa skupne priprave na vajah in časa prireditve. V delovni čas se šteje tudi čas, ko delavec sodeluje v strokovnih organih in organih upravljanja zavoda. Čas osebne priprave obsega praviloma polovico delovnega časa.

Delovni čas programskih in tehničnih delavcev zajema tudi pripravljenost na delo in dežurstva. Pripravljenost na delo je čas, ko delavec na sedežu zavoda ali posamezni delovni enoti čaka na morebitno razporeditev na delovno nalogo. Dežurstvo je čas, ko delavec na sedežu zavoda ali v posamezni delovni enoti opravlja vzdrževalna, servisna ali podobna dela v zvezi s svojo delovno nalogo.

Delavec ima pravico do najmanj 20 delovnih dni letnega dopusta, če dela polni ali najmanj polovico delovnega časa. Če delavec nepretrgoma še ne dela šest mesecev, ima pravico le do dela sorazmernega dopusta. Letni dopust se takemu delavcu izračuna tako, da se dopust, ki bi ga delavec imel, če bi izpolnil pogoj nepretrganega dela, deli z dvanajstimi meseci in pomnoži s številom mesecev, ki jih je delavec že izpolnil v zavodu.

(1)Dolžina letnega dopusta je odvisna od skupne delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, socialno-zdravstvenih meril, starosti in delovne uspešnosti. 1. Upoštevajoč delovno dobo pripada delavcem naslednje število dni dopusta: – do 5 let 20 dni – nad 5 do 10 let 21 dni – nad 10 do 15 let 22 dni – nad 15 do 20 let 23 dni – nad 20 do 25 let 24 dni – nad 25 do 30 let 25 dni – nad 30 let 26 dni. 2. Za zahtevnost del pripada: – delavcem VIII. skupine zahtevnosti – 6 dni – delavcem VII. in VII./2 skupine zahtevnosti – 5 dni – delavcem VI. in VI./2 skupine zahtevnosti – 4 dni – delavcem na vseh ostalih delovnih mestih – 2 dni. 3. Delavcu se upoštevajoč pogoje dela dopust poveča za: – delo v hrupu, vročini, prahu, vlagi, pod vplivom vremenskih sprememb, za delo s kemikalijami, delo na celodnevni umetni svetlobi, sevanju in prepihu, za stalno delo v izmeni najmanj enkrat tedensko ali po posebnem razporedu in za občasno delo po posebnem razporedu ali za dežurstva, 2 dni. Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji, določi direktor. 4. Delavcu se upoštevajoč socialne in zdravstvene razmere dopust poveča: – delavcu za vsakega otroka do 7. leta starosti za 2 dni, – delavcu za vsakega otroka nad 7 let do 15 let starosti za 1 dan, – invalidu II. in III. kategorije za 1 dan, – delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo, za 5 dni, – delavcu s kronično boleznijo oziroma boleznijo, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje, za 1 dan, – delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro za 5 dni, – delovnemu invalidu za 5 dni. Povečan dopust iz tretje, pete in šeste alinee te točke se ne sešteva. 5. Javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, se letni dopust poveča za pet dni. 6. Iz naslova delovne uspešnosti lahko direktor delavcu dopust poveča za največ 3 dni.

(2)Delovna doba oziroma določena starost se delavcu upoštevata pri določanju dolžine letnega dopusta, če je pogoj izpolnjen v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

Pod dnevi letnega dopusta so mišljeni delovni dnevi. V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote, ko delavec ne dela in drugi dela prosti dnevi. Delavec ima pravico 3 dni letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi, vendar tako, da s tem ne ogrozi bistveno delovnega procesa. Delavec mora o tem obvestiti zavod v dveh dneh pred izrabo.

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela, zaradi osebnih okoliščin, poleg primerov opredeljenih v zakonu še v naslednjih primerih: Tabela 1: dni - sklenitev zakonske zveze 3 - rojstvo otroka 3 - poroka otroka 2 - ob smrti v ožji družini (starši, zakonec, otrok, sestra ali brat, očima, mačehe,-pastorke ali pastorka, polsestre ali polbrata, posvojitelja ali posvojenca) 3 - ob smrti staršev zakonca, starih staršev ali osebe v ožjem sorodstvu, če delavec živi z njo v skupnem gospodinjstvu 2 - ob elementarnih nesrečah, če huje prizadenejo delavca ali njegovo družino 5 - v primeru težke nesreče ali hude bolezni ožjega družinskega člana 5 - pred odhodom na služenje vojaškega roka 1 - zaradi za delavca posebno pomembnih zadev (poziv državnega organa, sodišče itd.) 1 - selitev 3 - za prostovoljno in brezplačno darovanje krvi 2 dni - sklenitev zakonske zveze 3 - rojstvo otroka 3 - poroka otroka 2 - ob smrti v ožji družini (starši, zakonec, otrok, sestra ali brat, očima, mačehe,-pastorke ali pastorka, polsestre ali polbrata, posvojitelja ali posvojenca) 3 - ob smrti staršev zakonca, starih staršev ali osebe v ožjem sorodstvu, če delavec živi z njo v skupnem gospodinjstvu 2 - ob elementarnih nesrečah, če huje prizadenejo delavca ali njegovo družino 5 - v primeru težke nesreče ali hude bolezni ožjega družinskega člana 5 - pred odhodom na služenje vojaškega roka 1 - zaradi za delavca posebno pomembnih zadev (poziv državnega organa, sodišče itd.) 1 - selitev 3 - za prostovoljno in brezplačno darovanje krvi 2 V primerih iz prejšnjega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti ne glede na potrebe delovnega procesa. Delavec ima lahko na osnovi predloga medicine dela pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom plače za medicinsko programiran oddih. Delavcu je treba zagotoviti odsotnost z dela za opravljanje državljanskih dolžnosti, opravljanje poslanske funkcije in za sodelovanja v organih sindikatov kulture na območni in državni ravni. Odsotnost z dela odobri direktor na podlagi delavčeve, zahteve in ustrezne dokumentacije.

Delavec je lahko odsoten z dela brez nadomestila plače (neplačan dopust) do 30 dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo motila delovnega procesa, v naslednjih primerih: - neodložljivo osebni opravek, - zasebna potovanja, - nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana, - popravilo hiše ali stanovanja, - zdravljenje na lastne stroške, - strokovno izpopolnjevanje, kadar delavec nima pravice do odsotnosti z nadomestilom plače, - sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec, - sodelovanje na kongresih, konferencah in drugih srečanjih političnih strank in drugih organizacij kot delegat ali član vodstva. V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila plače, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo. Delavec je lahko odsoten z dela brez nadomestila plače tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča delovni proces. V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez pravice do nadomestila plače, se delavcu ta odsotnost všteva v, zavarovalno dobo, vendar pa je dolžan sam poravnati ustrezne prispevke. Odsotnost z dela odobri direktor v sodelovanju s strokovnim vodjem in na podlagi delavčevega zahtevka ter ustrezne dokumentacije.

Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih- zavodih. Izobraževanje za potrebe zavoda je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med delovnim časom, šteje v delovni čas delavca.

Delavec, ki se izobražuje, ima pravice do pogojev za uspešno opravljanje učnih obveznosti. Delavec, ki neupravičeno odkloni izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, ki ga od njega zahteva delovni proces, ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v zvezi z izobraževanjem, je disciplinsko in odškodninsko odgovoren... Delavci se strokovno izpopolnjujejo: - s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu, kjer lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko svoje strokovno znanje razširijo, - s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno znanje, - na tečajih, - na seminarjih, - na strokovnih srečanjih in umetniških tekmovanjih državnega ali mednarodnega značaja.

Pravico do strokovnega izpopolnjevanja imajo delavci: - z visoko strokovno izobrazbo najmanj. 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsake tri leta, - z višjo strokovno izobrazbo najmanj 7 dni na leto oziroma 20 dni na vsake tri leta, - s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 5 dni na leto oziroma 14 dni na vsake tri leta. Delavec, ki se je strokovno izpopolnjeval na tečaju ali seminarju je dolžan predložiti po opravljenem izpopolnjevanju potrdilo o obliki in trajanju s'rokovnega izpopolnjevanja. V primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja pošlje zavodu, ki je delavca na izpopolnjevanje poslal, pismeno oceno o delavčevem izpopolnjevanju.

Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi direktor na predlog strokovnega sveta. Direktor tudi sprejema sklepe o posameznikovem izpopolnjevanju in izobraževanju. Strokovni svet je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati organu upravljanja. Poročilo pripravi direktor oziroma strokovni vodja.

Obseg delovnega časa, namenjenega izobraževanju je odvisen od vrste izobraževanja. Če delavca pošlje na izobraževanje zavod, ima pravico do: - treh delovnih dni za vsak izpit na izobraževanju do V. stopnje zahtevnosti, - pet delovnih dni za vsak izpit na višji stopnji, - sedem delovnih dni za vsak izpit na visoki stopnji, - deset delovnih dni za zaključni izpit do V. stopnje zahtevnosti, - petnajst delovnih dni za diplomo na višji stopnji, - dvajset delovnih dni za diplomo na visoki stopnji, - deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju, - petindvajset delovnih dni za magistrski izpit in specialistični izpit, - petintrideset delovnih dni za doktorat.znanosti.

Delavcu, ki se izobražuje in izpopolnjuje za potrebe zavoda, pripadajo povračila stroškov povezanih z izobraževanjem: - prevoz, - kotizacija, šolnina, - stroški prehrane, - stroški bivanja.

Delavcu, ki se v lastnem interesu izobražuje za pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe v okviru poklica, ki ga opravlja, zavod omogoči izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi. Medsebojne odnose uredita delavec in zavod s pogodbo o izobraževanju, ki mora vsebovati: - podatke o programu izobraževanja, - podatke o poteku izobraževanja (vpis, čas trajanja, rok za dokončanje itd.), - pravice in obveznosti v zvezi s študijskim dopustom, - določbo o tem, koliko časa mora delavec ostati v zavodu po končanem izobraževanju, - pravice in obveznosti pogodbenih strank, povezanih s stroški izobraževanja, - obveznosti delavca v primeru, da prekine izobraževanje ali ga ne opravi uspešno, oziroma, če zapusti zavod pred dogovorjenim časom, - druge pravice in obveznosti pogodbenih strank, skladno z določili o izobraževanju v kolektivnih pogodbah dejavnosti in zavoda.

Dijake in študente sprejme na delovno prakso direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda. Delovna praksa se opravlja po programu šole, ki pošilja učence in študente na prakso. Dijaki in študentje. lahko opravljajo v zavodu tudi počitniško delo. Dijaku oziroma študentu določi zavod mentorja, ki ga seznani z delovnimi pogoji ter drugimi okoliščinami dela v času delovne prakse.

Dijak in študent na delovni praksi ima pravico: - seznaniti se z nevarnostmi povezanimi z delom in z ustreznimi zaščitnimi sredstvi, - biti zavarovan za primer nesreče na delu oziroma poklicne bolezni, - do prehrane med delom, - do povračila stroškov za prevoz na delo.

Delavci so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju. Postopek za ugotavljanje odgovornosti delavcev se začne na zahtevo sveta zavoda, poslovodnega organa, sindikata ali delavca, ki ima pravico, da poda pisno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka, če ve za kršitev delovne obveznosti. Na podlagi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka opravi predsednik disciplinske komisije pripravljalni postopek, v katerem zasliši delavca in zbere vse dokaze in podatke, ki so v disciplinskem postopku potrebni za odločitev o delavčevi odgovornosti in za izrek primernega ukrepa. Delavcu je potrebno vročati naslednja pisna obvestila: - zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, - vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinskim organom, - odločbo o ugotovljeni odgovornosti, - odločbo o odločitvi o ugovoru zoper odločbo organa I. stopnje. O vsaki vloženi zahtevi za uvedbo in potek disciplinskega postopka mora biti obveščen sindikalni zaupnik. Disciplinsko komisijo sestavljajo 3 člani, kijih imenuje svet zavoda v soglasju s sindikatom za dobo 2 let. Člani imajo namestnike. Delavec lahko vloži ugovor zoper odločbo direktorja ali zahtevo za varstvo pravic na sklep disciplinske komisije v osmih dneh. Svet zavoda mora kot drugostopenjski organ obvestiti delavca o svoji odločitvi najkasneje v 30 dneh. Ugovor zadrži izvršitev'odločbe.

Če direktor ali disciplinska komisija ugotovita, da je delavec odgovoren za kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev iz 55. člena pogodbe, lahko izrečeta enega od naslednjih disciplinskih ukrepov: - javni opomin - denarno kazen - prenehanje delovnega razmerja.

Disciplinskega postopka ni mogoče začeti in ne izreči ukrepa, če je pred ali med postopkom potekel zastaralni rok. Uvedba disciplinskega postopka zastara v 3 mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca oziroma v 6 mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v 60 dneh od dneva, ko je postal sklep o izreku ukrepa pravnomočen. Kolikor je kršitev delovnih obveznosti tudi kaznivo dejanje, zastara uvedba postopka v 6. mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev oziroma storilca. Vodenje disciplinskega postopka zastara po 6 mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev delovnih obveznosti in storilca oziroma po 12 mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.

Delavca mora direktor ali druga pooblaščena oseba začasno odstraniti z dela (suspenz), da ne bi nadaljeval s hujšimi kršitvami delovnih obveznosti ali drugače povzročal škodo zavodu v primerih: - če je zoper delavca uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom, - če je zoper delavca uveden disciplinski postopek zaradi hujših kršitev delovne obveznosti. Odločitev direktorja mora najkasneje v 7 dneh presoditi svet zavoda. Suspenz sme trajati najdalj do končne odločitve o delavčevi odgovornosti za kršitev delovne obveznosti. Delavcu pripada v času suspenza plača v višini 50%. V primerih, ko je delavec s pravnomočnim sklepom oproščen odgovornsoti ali je postopek zoper njega ustavljen, pripada delavcu razlika v plači, kot če bi opravljal svoje delovne obveznosti.

Kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti so: a) lažje kršitve b) hujše kršitve c) hujše kršitve, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. a) Lažje kršitve so: 1) zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe več kot 5-krat mesečno 2) malomarno opravljanje dela 3) ponavljajoč neprimeren odnos do sodelavcev 4) neobveščanje pooblaščenega delavca o napakah in okvarah na strojih in napravah 5) nespoštovanje hišnega reda zavoda 6) neupravičeni izostanek z dela, ki traja en dan 7) neupravičena odklonitev izvršitve sklepov organov. upravljanja oziroma direktorja zavoda 8) druge kršitve, ki se nanašajo ha opravljanje dela, stike z obiskovalci, javnostjo in organi zavoda. b) Hujše kršitve so: 1) neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih dolžnosti in drugih delovnih obveznosti, če to neposredno negativno vpliva na potek delovnega procesa, 2) kršitev pravil zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi nevarnimi snovmi, 3) nezakonito razpolaganje s sredstvi zavoda, 4) namerno dajanja netočnih podatkov, ki se nanašajo" na poslovodenje, upravljanje in nadzorstvo v zavodu, 5) prekoračitev pooblastil oziroma zloraba pooblastil, 6) kršitev predpisov o varstvu pri delu, 7) zavrnitve vpogleda v listine na zahtevo delavca in sindikalnega zaupnika, če je to potrebno zaradi uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, 8) nedostojno in žaljivo vedenje nasproti obiskovalcem in sodelavcem, 9) povzročanje nereda ali pretepa na delovnem mestu, 10) večkratno neupravičeno zamujanje na delo in neupravičeni izostanek z dela v trajanju več kot en dan, 11) večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja, 12) neobveščanje odgovornega delavca o sicer upravičenem izostanku, če delavec svojega izostanka ne opraviči v 24 urah, 13) neupravičena odklonitev odrejenega dela preko polnega, delovnega časa, 14) protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev ali obiskovalcev, 15) vsaka zloraba položaja, 16) dajanje krivih podatkov, ponareditev ali uničenje listin, 17) povzročitev manjše škode zavodu, če je bilo delavčevo ravnanje storjeno namenoma, 18) prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v zavod ali uživanje alkoholnih pijač oziroma mamil med delom, 19) zavestna kršitev sklepov organov upravljanja in poslovodnega organa, 20) izdajanje poslovne skrivnosti, ki jo določa zakon ali splošni akt, 21) neizvrševanje pravnomočne sodne odločbe v predpisanem roku, 22) večkratno ponavljanje lažjih kršitev, 23) ponarejanje zapisnikov in sklepov organov upravljanja, 24) sprejem delavca v delovno razmerje v nasprotju z zakonom in kolektivno pogodbo, 25) neupravičena odklonitev strokovnega izobraževanja, če je bil delavec nanj napoten zaradi koristi zavoda. c) Hujše kršitve, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja: 1) opravljanje del in sklepanje poslov za svoj ali tuj račun z delovnega področja ali dejavnosti zavoda oziroma organizacije, če to vpliva na interese zavoda oziroma delodajalca in s takim ravnanjem delavec povzroči škodo zavodu; 2) pogosto neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih dolžnosti ali obveznosti, če je to izrazito negativno in neposredno vplivalo na potek delovnega procesa; 3) nesmotrna in neodgovorna uporaba sredstev; 4) opustitev dejanj, kijih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili mora storiti v okviru svojih pooblastil; 5) da delavec 3 mesece zapored iz neupravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela; 6) kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami-.in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta in kolektivne pogodbe; 7) izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo; 8) nezakonito razpolaganje s sredstvi zavoda, ki ima znake kaznivega dejanja; 9) zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, če je to povzročilo škodo zavodu ali so bile kršene pravice delavcev; 10) kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja; 11) zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da je delavec namenoma podaljševal zdravljenje ali se ni ravnal po navodilih pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije; 12) kršitev predpisov o obrambi in zaščiti. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko, izreče tudi za vse hujše kršitve delovnih obveznosti pod točko b, če je bilo z dejanjem ali opustitvijo dolžnosti ali druge delovne obveznosti ogroženo življenje ali zdravje delavcev in obiskovalcev, povzročena večja gmotna škoda, ali bistveno ogrožen in moten delovni proces v zavodu. Direktor izreka disciplinske ukrepe opomina in denarne kazni, ostale ukrepe pa disciplinska komisija.

Če preneha delovno razmerje po volji delavca in ni sporazumnega dogovora, znaša odpovedni rok: - za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti - 1 mesec - za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti - 2 meseca - za delavce VI. skupine zahtevnosti - 3 mesece - za delavce VII. in VII./2 skupine zahtevnosti - 4 mesece - za delavce VIII. skupine zahtevnosti - do 6 mesecev. Med trajanjem odpovednega roka ima delavec pravico do 16 ur odsotnosti z dela na mesec za iskanje nove zaposlitve. To odsotnost lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z direktorjem.

Delavec, ki dopolni 40 let pokojninske dobe ali 65 let starosti, lahko nadaljuje z delom, če je opravljanje del delovnega mesta, ki ga zaseda, nujno za nemoten delovni proces in se na javno objavo ni prijavil kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje. Objava prostega delovnega mesta mora biti objavljena oziroma poslana zavodu za zaposlovanje najmanj 3 mesece prej, preden delavec dopolni 40 let zavarovalne dobe. Objava se ponovi vsako leto, dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje.

Zavod je odgovoren za varno delo in zato mora: - zagotoviti delovna zaščitna sredstva oziroma delovno obleko in obutev, ki ustreza posebnosti delovnega mesta, - prilagoditi delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem in zmanjševanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca, - prilagajati delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu, - razvijati varstvo pri delu, vključno s tehnologijo. organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja. Vsi ukrepi v zvezi z varstvom pri delu so stroški zavoda. Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje ter za varnost sodelavcev pri delu in se je dolžan držati pravil varnega dela in navodil odgovornih delavcev. Vsak delavec se je dolžan izobraževati za varno delo.

Osnovno plačo delavca določita delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi. Osnovne plače delavcev po določilih te pogodbe so javne. Plača se izplačuje najmanj enkrat mesečno, in sicer do 10. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v izjemnih primerih, ko se pogajalski skupini pogodita drugače.

Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke: - osnovno plačo delavca - dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi - plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del) - nadomestila plače po posameznih vrstah - bruto plačo - zneske davkov in prispevkov - neto plačo - druge osebne prejemke - odtegljaje od plače.

Delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračila stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom. Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom delodajalcev.

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih: - zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom; - poklicne bolezni in nesreče pri delu; - letnega dopusta in odsotnosti (z nadomestilom); - na dela prost dan po državnem zakonu; - odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu zavoda oziroma delodajalca; - v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca; - v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji, ker to pomeni dejansko varnost za življenje in zdravje; - v času stavke organizirane po stavkovnih pravilih v primeru kršenja kolektivne pogodbe. V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca, v višini 80% osnove. Osnova za izračun nadomestila plače je plača delavca, kakršno bi prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal.

Delavec, ki se je kot nepotrebni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini 85% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo. Enake pravice imajo tudi delavci, katerih delo ni potrebno, za čas čakanja na delo, in delavci, katerih delo postane trajno nepotrebno, za čas odpovednega roka 6 mesecev.

V primeru, da zavod začasno ne more zagotoviti delavcem dela in sprejme sklep o skrajšanju delovnega časa, imajo delavci, ki jim je skrajšan delovni čas za čas do polnega delovnega časa pravico do nadomestila plače v višini 80% osnovne plače povečane za dodatek za delovno dobo.

V primeru, da je trajno presežnemu delavcu zagotovljena pravica do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega, ima delavec pravico do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa in to v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na. drugo delovno mesto v drug zavod ali k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje plače, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.

Delavec, ki je bil na podlagi sklepa pristojne invalidske komisije razporejen na drugo ustrezno delo, ker zaradi zmanjšane delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti hi mogel več opravljati svojega dosedanjega dela, ima pravico do razlike zaradi zmanjšane plače na drugem ustreznem delu. Obdobje, ki se upošteva za določitev višine plače, je lahko od zadnjih treh mesecev pa do zadnjega dne koledarskega leta pred nastankom zmanjšane delovne sposobnosti s tem, da se uporablja za delavca ugodnejša varianta. V osnovo za izračun razlike plače se upošteva plača, ki jo je delavec prejel za polni delovni čas.

Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v višini zneska, ki se za posamezno leto določi v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in se izplača do konca meseca junija tekočega leta.

Delavcu pripada jubilejna nagrada najmanj v višini: Tabela 2: - za 10 let delovne dobe 50% - za 20 let delovne dobe 75% - za 30 let delovne dobe 100% - za 10 let delovne dobe 50% - za 20 let delovne dobe 75% - za 30 let delovne dobe 100% povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece pred izplačilom. Jubilejna nagrada se izplača v enem mesecu po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.

Ob upokojitvi pripada delavcu odpravnina v višini ene povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe oziroma v višini ene povprečne mesečne neto plače delavca za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe, če je to za delavca.ugodneje. Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je zavod oziroma delodajalec zanj financiral dokup zavarovalne dobe in so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.

Delavec, ki mu zavod ne more več zagotoviti dela in je bil v zavodu zaposlen najmanj dve leti, ima pravico do odpravnine v višini 50% povprečne mesečne plače delavca zadnjih treh mesecev za vsako leto dela v zavodu. Do te odpravnine delavec ni upravičen, če mu je zavod zagotovil ustrezno zaposlitev ali dokupil delovno dobo.

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč najmanj v višini povprečne neto plače v gospodarstvu Slovenije za pretekle tri mesece v naslednjih primerih: - smrt delavca ali ožjega družinskega člana; - težja invalidnost; - bolezen, daljša od treh mesecev; - elementarna nesreča ali požar. Predlog za solidarnostno pomoč pripravi sindikat. Solidarnostno pomoč iz tretje alinee tega člena dobi oboleli delavec lahko le enkrat letno.

Delavec ima pravico do povračila stroškov za prehrano med delom. Do povračila so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom. Delavcu pripada mesečno za prehrano med rednim delom najmanj 10% povprečne plače zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Če je dejanska cena organizirane prehrane v zavodu nižja od zneska po drugem odstavku tega člena, je delavec upravičen do razlike v gotovini.

Delavec, ki je na službenem potovanju, ima pravico do povračila stroškov za prehrano, prenočevanje in za prevoz. Osnova za obračun povračila je potni nalog delavca. Delavec ima pred pričetkom potovanja pravico do akontacije potnih stroškov.

Za službena potovanja doma se delavcu zagotavlja povrnitev stroškov prenočevanja po predloženih računih do višine stroškov za hotele B kategorije, za prehrano pa dnevnica v skladu s to pogodbo. Stroški za prenočitev se delavcem priznavajo tudi brez predloženega računa, in sicer v višini zneska, ki predstavlja 30% vrednosti dnevnice.

Dnevnica je povračilo stroškov za prehrano na službenem potovanju v pavšalnem znesku. Delavec je upravičen do: - cele dnevnice za vsakih 24 ur službenega potovanja, ali če je potovanje trajalo manj kot 24 ur, a več kot 12 ur; - polovične dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur in manj kot 12 ur, oziroma, če je potovanje trajalo več kot 24 ur za ostanek časa od 8 do 12 ur; - znižane dnevnice za službeno potovanje (oziroma ostanek časa), ki je trajalo več kot 4 ure in manj kot 8 ur, če je potovanje nastopilo oziroma se končalo vsaj 2 uri pred začetkom oziroma po preteku delovnega časa. V primeru gibljivega delovnega časa se pogoj glede nastopa oziroma zaključka delovnega časa ne upošteva. Dnevnica znaša: - cela dnevnica: 5% povprečne mesečne plače v gospodarstvu Slovenije za pretekle 3 mesece po podatkih. Zavoda RS za statistiko; - polovična dnevnica: 50% cele dnevnice; - znižana dnevnica: 35% cele dnevnice. Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe znaša 30% cene super bencina za prevoženi kilometer. Povračilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji v tujino se določajo v skladu z veljavnimi republiškimi predpisi.

Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, kadar so poslani na delo izven sedeža organizacije in kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Če sta prehrana in prenočišče organizirana brezplačno, se stroški, ki jih ima zavod s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu, izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa do terenskega dodatka niso upravičeni. Terenski dodatek se obračuna v višini do 75% cele dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

Delavcu pripada povrnite stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza in se izplačuje skupaj s plačo. V primeru obračunavanja cene mesečne vozovnice, se prevoz na delo obračuna in izplača 11-krat letno in ne po dejanski prisotnosti.

Dodatek za ločeno življenje pripada delavcu, ki ima družino in med tednom stalno živi v kraju dela izven kraja stalnega bivališča in, ki seje tako dogovoril pred sklenitvijo delovnega razmerja. Dodatek za ločeno življenje se izplačuje v višini, določeni s sindikalno listo, vendar ne manj kot 40% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.

Delavci so upravičeni do povrnitve tudi drugih stroškov v zvezi z opravljanjem njihovega dela (teleks, telefaks, PTT stroški, taksi) skladno z navodili za potovanje.

Delavcu pripada za inovacijo, racionalizacijo, tehnični ali drug koristen predlog najmanj 10% letne, čiste gospodarske koristi. Če je narava predloga taka, da gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino le-te oceni. Oceni jo organ upravljanja zavoda.

Zavod mora na podlagi ocene strokovne komisije, ki jo imenuje svet zavoda, delavca v 30 dneh obvestiti, ali bo predlog iz 99. člena sprejet, ali ne.

V primeru, da zavod ni zainteresiran za delavčevo inovacijo oziroma predlog, ima inovator pravico inovacijo prodati. V tem primeru zavod nima pravice zahtevati nobene odškodnine. Nadomestilo za konkretno inovacijo oziroma predlog iz 101. člena se določi s posebno pogodbo med delavcem in zavodom.

Pripravniku in učencu na praksi pripadajo plača in drugi osebni prejemki najmanj v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezno stopnjo izobrazbe. Ostale določbe tarifnega dela te kolektivne pogodbe veljajo za pripravnike in učence na praksi v enaki višini, kot za ostale delavce.

Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot ga je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Na to plačo se obvezno prišteva še dodatek za delovno dobo. Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v zavodu oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov in nadomestil ter prejemkov skupne porabe in stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo. Za čas opravljanja neprofesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku dodatek do višine 20% njegove osnovne plače v skladu z določili 103.a člena, kar se določi v pogodbi o pogojih za delo sindikata v zavodu.

(1)Zaposleni v javnem zavodu, ki neprofesionalno opravlja funkcijo sindikalnega zaupnika, je za opravljanje te funkcije upravičen do bruto mesečnih nadomestil v naslednji višini: - ko je v zavodu do vključno 5 zaposlenih – 75 EUR, - ko je v zavodu nad 5 do vključno 30 zaposlenih – 120 EUR, - ko je v zavodu nad 30 do vključno 70 zaposlenih – 155 EUR, - ko je v zavodu več kot 70 zaposlenih – 195 EUR.

(2)V zavodih z do vključno 70 zaposlenimi ima pravico do nadomestila samo en sindikalni zaupnik (predsednik sindikata zavoda). V zavodih nad 70 do vključno 130 zaposlenimi, kjer organizacijska struktura v skladu z ustanovitvenim aktom zavoda zahteva več sindikalnih zaupnikov, imata pravico do nadomestila dva (predsednik sindikata zavoda 195 EUR in en zaupnik v skladu s številom zaposlenih v njegovi organizacijski enoti, vendar ne več kot 100 EUR). V zavodih z nad 130 zaposlenimi, kjer organizacijska struktura zavoda zahteva več sindikalnih zaupnikov, ima pravico do nadomestila več zaupnikov (predsednik sindikata zavoda 195 EUR in toliko zaupnikov, kolikor je enot s po več kot 20 zaposlenimi v skladu z merili v prvem odstavku, vendar ne več kot po 100 EUR).

(3)Sindikalni zaupnik ima pravico do nadomestila tudi, če z vodstvom zavoda še ni podpisana pogodba o pogojih za delo sindikata.

(4)Nominalni zneski, navedeni v tem dogovoru, se usklajujejo z rastjo plač v javnem sektorju.

Uresničevanje te kolektivne pogodbe bo v interesu vseh delavcev v kulturnih dejavnostih redno spremljal. Sindikat delavcev v kulturi Slovenije. V ta namen bo pri glavnem odboru Sindikata delavcev v kulturi Slovenije delovala komisija, sestavljena iz enakega števila predstavnikov delojemalcev in delodajalcev.. Predstavnike delodajalcev bo predlagalo Ministrstvo za kulturo.

Stroške uresničevanja in rednega spremljanja te kolektivne pogodbe krijeta pogodbeni stranki tako, da vsaka poravnava svoje stroške. Za pokrivanje stroškov posebnih skupno dogovorjenih aktivnosti pa se stranki dogovarjata posebej.

Za določanje osnovnih plač delavcev se uporabljajo količniki v skladu z zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 19/94) in pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture (Uradni list RS, št. 41/94).

Ta kolektivna pogodba začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vsa dodatna vprašanja, ki niso urejena v tej pogodbi, se urejajo po določilih kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 60/08) Priloga 1: Prevedba delovnih mest in nazivov plačne skupine G (Uradni list RS, št. 60/08) (prenehala veljati) Priloga 2: Prevedba delovnih mest plačne skupine J (Uradni list RS, št. 60/08) (prenehala veljati) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01 in 60/08) (Uradni list RS, št. 32/09) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 160/20) (prenehal veljati) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/21) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 136/22) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji s prilogami (Uradni list RS, št. 99/24) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji s prilogami (Uradni list RS, št. 92/25) Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji s prilogami (Uradni list RS, št. 6/26)