41. člen

Delavec je lahko odsoten z dela brez nadomestila plače (neplačan dopust) do 30 dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo motila delovnega procesa, v naslednjih primerih: - neodložljivo osebni opravek, - zasebna potovanja, - nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana, - popravilo hiše ali stanovanja, - zdravljenje na lastne stroške, - strokovno izpopolnjevanje, kadar delavec nima pravice do odsotnosti z nadomestilom plače, - sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec, - sodelovanje na kongresih, konferencah in drugih srečanjih političnih strank in drugih organizacij kot delegat ali član vodstva. V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila plače, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo. Delavec je lahko odsoten z dela brez nadomestila plače tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča delovni proces. V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez pravice do nadomestila plače, se delavcu ta odsotnost všteva v, zavarovalno dobo, vendar pa je dolžan sam poravnati ustrezne prispevke. Odsotnost z dela odobri direktor v sodelovanju s strokovnim vodjem in na podlagi delavčevega zahtevka ter ustrezne dokumentacije.