96. člen ZDen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Odločba o razveljavitvi 92. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 56/92) spreminja 92. člen zakona tako, da se glasi: ter v zvezi z razveljavitvijo 92. člena zakona določa: »Ta odločba ima pravne učinke po 414. in 415. členu ustave iz leta 1974.«. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb Zakona o denacionalizaciji in ugotovitvi, da 14. člen ni v neskladju z ustavo (Uradni list RS, št. 13/93) v zvezi z delno razveljavitvijo 3., 4., 5., 10. in 13. člena zakona določa: »Razveljavitev začne učinkovati po preteku dveh mesecev od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na prvo točko izreka je treba 64. člen zakona razlagati tako, da za pravne osebe, ki so postale upravičenke do denacionalizacije po tej odločbi, prične teči rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo z dnem, ko bo ta odločba začela učinkovati.«. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 31/93) spreminja 88. člen zakona tako, da se glasi: Z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nični. Določba prvega odstavka tega člena preneha veljati 30 dni po preteku roka iz prvega odstavka 64. člena tega zakona, razen za nepremičnine oziroma premoženje, za katero je bila vložena zahteva za denacionalizacijo.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji – ZDen-B (Uradni list RS, št. 65/98) spreminja 88. člen zakona tako, da se glasi: Z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Obdelava kmetijskih zemljišč in izvajanje del v gozdovih, ki jih je zavezanec dolžan vrniti v skladu s tem zakonom, se šteje za dopustno razpolaganje, če poteka v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča oziroma v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nični. Določba prvega odstavka tega člena preneha veljati 30 dni po preteku roka iz prvega odstavka 64. člena tega zakona, razen za nepremičnine oziroma premoženje, za katero je bila vložena zahteva za denacionalizacijo.«; ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 23. člen Ne glede na roke, določene z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, je dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo izdano v postopku denacionalizacije, zoper katero ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, v roku šest mesecev po uveljavitvi tega zakona v naslednjih primerih: 1)     če je bila tujcu vrnjena nepremičnina v nasprotju z veljavnimi predpisi; 2)     če je prejšnji lastnik premoženja imel pravico od tuje države zahtevati odškodnino za podržavljeno premoženje in v drugih primerih, ko je bila premoženjska pravica priznana osebi, ki po določbah tega zakona ne more biti upravičenec; 3)     če v odločbi o denacionalizaciji, v nasprotju s tem zakonom, ni bila upoštevana za podržavljeno premoženje izplačana odškodnina; 4)     če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu. Predlog za obnovo postopka lahko vložijo stranke v postopku, državni tožilec, državni pravobranilec in družbeni pravobranilec, obnovo postopka pa lahko uvede tudi organ, ki je odločbo izdal. Predlog za obnovo postopka v pravnomočno končanih pravdnih in nepravdnih zadevah, v katerih zoper izdano odločbo ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev, se lahko vloži v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Predlog za obnovo iz prejšnjega odstavka lahko vloži oseba iz drugega odstavka tega člena. 24. člen V zadevah, v katerih je že bilo odločeno s pravnomočno odločbo, lahko stranke iz 60. člena zakona podajo zahtevo iz 25. in 26. člena zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. 25. člen Za odločbe, ki so postale pravnomočne pred uveljavitvijo tega zakona, prične teči enoletni rok iz tretjega odstavka 26.a člena zakona z dnem uveljavitve tega zakona. 26. člen Organ, ki vodi postopek, je dolžan pozvati vse najemojemalce poslovnih prostorov in stanovanj ter upravičence do vrnitve, da v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin. 27. člen Sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se končajo po določbah tega zakona. 28. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.«. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji in o ugotovitvi skladnosti nekaterih določb istega zakona z ustavo (Uradni list RS, št. 76/98) spreminja 23. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji – ZDen-B (Uradni list RS, št. 65/98) tako, da se glasi: »23. člen Ne glede na roke, določene z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, je dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo izdano v postopku denacionalizacije, zoper katero ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, v roku šest mesecev po uveljavitvi tega zakona v naslednjih primerih: 1)     če je bila tujcu vrnjena nepremičnina v nasprotju z veljavnimi predpisi; 2)     če je prejšnji lastnik premoženja imel pravico od tuje države zahtevati odškodnino za podržavljeno premoženje in v drugih primerih, ko je bila premoženjska pravica priznana osebi, ki ne more biti upravičenec; 3)     če v odločbi o denacionalizaciji, v nasprotju s tem zakonom, ni bila upoštevana za podržavljeno premoženje izplačana odškodnina; 4)     če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu. Predlog za obnovo postopka lahko vložijo stranke v postopku, državni tožilec, državni pravobranilec in družbeni pravobranilec, obnovo postopka pa lahko uvede tudi organ, ki je odločbo izdal. Predlog za obnovo postopka v pravnomočno končanih pravdnih in nepravdnih zadevah, v katerih zoper izdano odločbo ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev, se lahko vloži v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Predlog za obnovo iz prejšnjega odstavka lahko vloži oseba iz drugega odstavka tega člena.«; in spreminja 25. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji – ZDen-B (Uradni list RS, št. 65/98) tako, da se glasi: »25. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji – ZDen-C (Uradni list RS, št. 66/00) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »3. člen Sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se končajo po določbah tega zakona. Procesna dejanja, ki so že bila opravljena, se ne ponavljajo. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 54/04) vsebuje naslednjo končno določbo: »153. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005 dalje, razen določbe 145. člena tega zakona, ki se uporablja od 1. maja 2004 dalje in določbe 148. člena tega zakona, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega zakona dalje.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23) vsebuje naslednjo končno določbo: »59. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Odločba o ugotovitvi, da so prvi odstavek 24. člena Zakona o denacionalizaciji ter 107. člen in prvi odstavek 173. člena Stanovanjskega zakona v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 77/23) določa: »1. Prvi odstavek 24. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) ter 107. člen in prvi odstavek 173. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08, 87/11, 27/17, 59/19 in 90/21), kolikor se nanašajo na neprofitna najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice sklenili zavezanci za vrnitev stanovanja v denacionalizaciji in v katera so kot najemodajalci pozneje vstopili upravičenci do denacionalizacije oziroma njihovi univerzalni pravni nasledniki, so v neskladju z Ustavo. 2. Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke izreka te odločbe odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. Do odprave protiustavnosti iz 1. točke izreka te odločbe se uporabljajo določbe zakonov iz 1. točke izreka te odločbe.«.