92. člen ZDen

Določba 73. člena ZDen se ne uporablja v primerih, ko je bilo premoženje vrnjeno na podlagi ZIKS. Občina kot samoupravna lokalna skupnost je (bila) torej zavezana le k vrnitvi tistega premoženja, ki ga je prevzela od prejšnje občine kot družbenopolitične skupnosti, ne pa tudi k vrnitvi premoženja, ki ga je pridobila kasneje.

V upravnem postopku se presoja zahteva za vrnitev podržavljenega premoženja na drugi pravni podlagi kot v sodnem postopku, iz česar sledi, da se pravnomočni učinki upravne odločbe ne raztezajo na sodno presojo zahtevka na drugi pravni podlagi (pa čeprav glede vprašanja vračanja istega premoženja).

Ugotovljena dejstva in druge konkretne okoliščine obravnavane zadeve (predvsem vzporedni tek zapuščinskega postopka po pokojnem obsojencu z zapleti zaradi konkurence oporočnega in zakonitega dedovanja, pa iz predlagateljevih vlog razvidna okoliščina, da je bil del zaplenjenega premoženja vrnjen v že končanih upravnih denacionalizacijskih postopkih) nikakor ne narekujejo ocene, da je izpodbijana vrnitev dela zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino, rezultat zmotne uporabe prvega odstavka 145. člena ZIKS.

Za vračanje premoženja, zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958, so se uporabljale določbe ZDen na podlagi njegovega 92. člena, ki pa je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča (U-I-10/92). Sama razveljavitev ni vplivala na utemeljenost denacionalizacijskih zahtevkov (vštevši zavarovanje iz 88. člena ZDen) v primerih, ko so upravičenci zahtevali namesto v denacionalizacijskem postopku vrnitev v sodnem postopku po določbah ZIKS. To tudi ni vplivalo na pravice pridobljene v denacionalizacijskem postopku ali po določbah ZLPP na podlagi vloženih predlogov za izdajo začasnih odredb, kar velja tudi za postopek lastninjenja in vračanja družbenega premoženja po 57. členu ZZad. Stranka, ki je pridobila neke pravice v enem postopku, jih ne more izgubiti, če uveljavlja zaradi spremenjene zakonodaje svoj zahtevek v drugem postopku.

Revizijska trditev, da sodišče ne bi smelo uporabiti 17. točke 3. člena ZDen je zmotna, ker je Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Ur.l. DFI, št. 59/46) izrecno navedel med predpisi, ki upravičencem, katerim je bilo premoženje podržavljeno na njihovi podlagi, dajejo pravico do denacionalizacije. To določilo doslej ni bilo spremenjeno, da ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91) in ustavnima zakonoma, ki sta bila objavljena v Ur.l. RS, št. 42/97 in 66/2000, pa je izrecno ugotovilo Ustavno sodišče. Okrožno sodišče je namreč prekinilo to pravdni postopek zaradi ocene ustavnosti 17. točke 3. člena ZDen in Ustavno sodišče je z odločbo U-I-309/98 pojasnilo, da ZDen ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi in o zaplembah ter z drugimi predpisi, ki so navedeni v 3. in 4. členu ZDen. Drugače je urejena pravica do rehabilitacije in odškodnine, ki jo omogoča 30. člen URS za tiste, ki so bili po krivem obsojeni za kaznivo dejanje ali jim je bila utemeljeno odvzeta prostost. Zato bi imela upravičenka možnost rehabilitacije tudi po tej poti in na take primere je mislilo Ustavno sodišče, ko je

Po 2. odstavku 145. člena ZIKS je zavezanec za plačilo vrednosti premoženja tista družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela. Zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala. Tako ugovor nasprotne udeleženke, da ni imela koristi od prevzetega premoženja, za razmerje med udeležencema v tem postopku ni pravno odločilen.

ZIKS izhaja zgolj iz dejstva, da je bilo premoženje prevzeto v upravljanje. Obveznost prevzemnika po 145. členu ZIKS ni odvisna od tega ali je bil v prevzem prisiljen ali ne.

Po 2. odstavku 145. člena ZIKS je zavezanec za plačilo vrednosti premoženja tista družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela. Zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala.

Določbe 92. člena ZDEN ne veljajo retroaktivno. Zato je potrebno uporabiti določbe ZIKS, ki so veljale v času, ko je bil izvršilni predlog vložen.

Določbe 92. člena ZDEN ni mogoče uporabiti za razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona.