Zavarovalna doba
Izraz je opredeljen v 9 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki
obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače
doba, ki je kot taka opredeljena po zakonodaji, po kateri je bila dopolnjena, in tudi katera koli doba, ki je po tej zakonodaji opredeljena kot enakovredna zavarovalni dobi
vsako dobo plačevanja prispevkov in vsako drugo dobo, ki se upošteva po slovenski zakonodaji
dobo plačevanja prispevkov in z njo izenačene dobe, vključno s posebno dobo do 1. januarja 1965, ter druga obdobja, ki se kot taka priznajo po zakonodaji pogodbenic
doba plačevanja prispevkov, zaposlitve ali poklicne dejavnosti, kot tudi vse druge dobe, ki so ugotovljene ali priznane kot zavarovalne dobe, ter vse posebne dobe, ki so priznane po pravnih predpisih držav pogodbenic
vsako dobo plačevanja prispevkov, ki je bila priznana in dopolnjena po zakonodaji pogodbenic, in vsako drugo dobo, ki se priznava kot enakovredna dobi plačevanja prispevkov po tej zakonodaji, ter posebne dobe, ki se priznavajo po slovenski zakonodaji
dobo plačevanja prispevkov in z njo izenačene dobe ter druga obdobja, ki se kot taka priznajo po pravnih predpisih pogodbenic
doba plačevanja prispevkov in z njo izenačene dobe ter druga obdobja, ki se kot taka priznajo po pravnih predpisih pogodbenic
Kje se izraz uporablja
- 13. člen ZPIZ-2 – (obvezno zavarovane osebe)
… zavarovanci). (2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi (v nad …
- 22. člen ZPIZ-2 – (trajanje zavarovanja)
… in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.
- 25. člen ZPIZ-2 – (prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje)
… (7) Osebe iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka tega člena se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno. TRETJI DEL PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA
- 27. člen ZPIZ-2 – (pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine)
… pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. (2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi zavarovanec (moški in ženska) v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. …
- 30. člen ZPIZ-2 – (pokojninska osnova)
… besedilu: pokojninska osnova). (2) Zavarovancem, ki so prijavljeni v zavarovanje s krajšim zavarovalnim časom od polnega, se mesečno povprečje osnov izračuna z upoštevanjem dopolnjene zavarovalne dobe v posameznem letu zavarovanja. (3) Za …
- 33. člen ZPIZ-2 – (preračun plač oziroma osnov na polni delovni čas)
… dobljeni znesek se pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se za izračun pokojninske osnove u …
- 34. člen ZPIZ-2 – (vštevanje plače za dopolnilno delo in drugih plačil iz pravnih razmerij, ki presegajo polni delovni oziroma zavarovalni čas)
… razmerja, ki se nanašajo na obdobje, ko je bil zavarovanec zavarovan s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom na drugi zavarovalni podlagi; - nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, izplačano po predpisih o delovnih …
- 37. člen ZPIZ-2 – (določitev odstotka za odmero starostne pokojnine)
… odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,6 %, brez omejitve na način: Pokojninska doba O …
Sodna praksa k 7. člen ZPIZ-2
- VDSS Sodba Psp 58/2025Višje delovno in socialno sodišče · 23. 4. 2025
Zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.
- VDSS Sodba Psp 1/2025Višje delovno in socialno sodišče · 12. 2. 2025
Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).
- VDSS Sklep Psp 162/2024Višje delovno in socialno sodišče · 16. 10. 2024
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ni napravilo časovnega okvira za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, saj je ta naloga v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo z dnem nastanka take potrebe (tretji odstavek 108. člena ZPIZ-2). Datum pridobitve pravice se razlikuje od datuma začetka izplačevanja, ki je vezan na datum vložitve zahteve za njeno pridobitev. Ta se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (prvi odstavek 128. člena ZPIZ-2). Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni napravilo dokazne ocene vseh dokazov in je odločitev oprlo le na en dokaz. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje naredilo celovito dokazno oceno ter odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), ampak je dokazna ocena sodišča prve stopnje skoncentrirana na izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista družinske medicine. Ker iz sodbe ne izhajajo zaključki sodišča, kdaj je glede na zdravstveno stanje tožnice nastala potreba po
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.