37. člen ZPIZ-2
(določitev odstotka za odmero starostne pokojnine)
(1)Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,6 %, brez omejitve na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 46 35 62 16 31,6 26 47,6 36 63,6 17 33,2 27 49,2 37 65,2 18 34,8 28 50,8 38 66,8 19 36,4 29 52,4 39 68,4 20 38 30 54 40 70 21 39,6 31 55,6 22 41,2 32 57,2 23 42,8 33 58,8 24 44,4 34 60,4 Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 46 35 62 16 31,6 26 47,6 36 63,6 17 33,2 27 49,2 37 65,2 18 34,8 28 50,8 38 66,8 19 36,4 29 52,4 39 68,4 20 38 30 54 40 70 21 39,6 31 55,6 22 41,2 32 57,2 23 42,8 33 58,8 24 44,4 34 60,4
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se starostna pokojnina pri dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe po 1. januarju 2035, ko je zavarovanec obvezno vključen v obvezno zavarovanje, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe vrednoti v višini 1,5 %. Če je zavarovanec do 31. decembra 2034 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, se mu skupaj z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe po prejšnjem stavku vrednotijo največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2027, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 29,5 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,36 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 29,50 25 43,10 35 56,70 16 30,86 26 44,46 36 58,06 17 32,22 27 45,82 37 59,42 18 33,58 28 47,18 38 60,78 19 34,94 29 48,54 39 62,14 20 36,30 30 49,90 40 63,50 21 37,66 31 51,26 22 39,02 32 52,62 23 40,38 33 53,98 24 41,74 34 55,34 Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 29,50 25 43,10 35 56,70 16 30,86 26 44,46 36 58,06 17 32,22 27 45,82 37 59,42 18 33,58 28 47,18 38 60,78 19 34,94 29 48,54 39 62,14 20 36,30 30 49,90 40 63,50 21 37,66 31 51,26 22 39,02 32 52,62 23 40,38 33 53,98 24 41,74 34 55,34
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2028, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,39 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 43,9 35 57,8 16 31,39 26 45,29 36 59,19 17 32,78 27 46,68 37 60,58 18 34,17 28 48,07 38 61,97 19 35,56 29 49,46 39 63,36 20 36,95 30 50,85 40 64,75 21 38,34 31 52,24 22 39,73 32 53,63 23 41,12 33 55,02 24 42,51 34 56,41 Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 43,9 35 57,8 16 31,39 26 45,29 36 59,19 17 32,78 27 46,68 37 60,58 18 34,17 28 48,07 38 61,97 19 35,56 29 49,46 39 63,36 20 36,95 30 50,85 40 64,75 21 38,34 31 52,24 22 39,73 32 53,63 23 41,12 33 55,02 24 42,51 34 56,41
(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2029 do 31. decembra 2029, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,42 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,2 35 58,4 16 31,42 26 45,62 36 59,82 17 32,84 27 47,04 37 61,24 18 34,26 28 48,46 38 62,66 19 35,68 29 49,88 39 64,08 20 37,1 30 51,3 40 65,5 21 38,52 31 52,72 22 39,94 32 54,14 23 41,36 33 55,56 24 42,78 34 56,98 Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,2 35 58,4 16 31,42 26 45,62 36 59,82 17 32,84 27 47,04 37 61,24 18 34,26 28 48,46 38 62,66 19 35,68 29 49,88 39 64,08 20 37,1 30 51,3 40 65,5 21 38,52 31 52,72 22 39,94 32 54,14 23 41,36 33 55,56 24 42,78 34 56,98
(6)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2030 do 31. decembra 2030, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,45 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,5 35 59 16 31,45 26 45,95 36 60,45 17 32,9 27 47,4 37 61,9 18 34,35 28 48,85 38 63,35 19 35,8 29 50,3 39 64,8 20 37,25 30 51,75 40 66,25 21 38,7 31 53,2 22 40,15 32 54,65 23 41,6 33 56,1 24 43,05 34 57,55
(7)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2031 do 31. decembra 2031, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,48 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,8 35 59,6 16 31,48 26 46,28 36 61,08 17 32,96 27 47,76 37 62,56 18 34,44 28 49,24 38 64,04 19 35,92 29 50,72 39 65,52 20 37,4 30 52,2 40 67 21 38,88 31 53,68 22 40,36 32 55,16 23 41,84 33 56,64 24 43,32 34 58,12
(8)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2032 do 31. decembra 2032, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,51 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 45,1 35 60,2 16 31,51 26 46,61 36 61,71 17 33,02 27 48,12 37 63,22 18 34,53 28 49,63 38 64,73 19 36,04 29 51,14 39 66,24 20 37,55 30 52,65 40 67,75 21 39,06 31 54,16 22 40,57 32 55,67 23 42,08 33 57,18 24 43,59 34 58,69
(9)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2033 do 31. decembra 2033, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,54 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 45,4 35 60,8 16 31,54 26 46,94 36 62,34 17 33,08 27 48,48 37 63,88 18 34,62 28 50,02 38 65,42 19 36,16 29 51,56 39 66,96 20 37,7 30 53,1 40 68,5 21 39,24 31 54,64 22 40,78 32 56,18 23 42,32 33 57,72 24 43,86 34 59,26
(10)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2034 do 31. decembra 2034, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,57 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 45,7 35 61,4 16 31,57 26 47,27 36 62,97 17 33,14 27 48,84 37 64,54 18 34,71 28 50,41 38 66,11 19 36,28 29 51,98 39 67,68 20 37,85 30 53,55 40 69,25 21 39,42 31 55,12 22 40,99 32 56,69 23 42,56 33 58,26 24 44,13 34 59,83
(11)Če pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmera za dopolnjeno pokojninsko dobo iz prvega odstavka tega člena 0,8 %, iz tretjega odstavka 0,68 %, iz četrtega odstavka 0,7 %, iz petega odstavka 0,71 %, iz šestega odstavka 0,73 %, iz sedmega odstavka 0,74 %, iz osmega odstavka 0,76 %, iz devetega odstavka 0,77 % in iz desetega odstavka 0,79 %.
(12)Ne glede na tretji do deseti odstavek tega člena se zavarovancu, ki dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %. Če je zavarovanec do 31. decembra 2025 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, se mu skupaj z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa po prejšnjem stavku vrednotijo največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
(13)K pokojninski dobi, dopolnjeni po prenehanju ugodnejšega vrednotenja, določenega v drugem in dvanajstem odstavku tega člena, se prišteje pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz drugega in dvanajstega odstavka tega člena, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev.
(14)Zavarovancu se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan EU, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,6. Do odmernega odstotka je upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba starša izrabila enako število dni, ugodnost uveljavlja ženska. V primeru posvojitve otroka je do dodatnega odmernega odstotka upravičena posvojiteljica, razen če je posvojitelj dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba posvojitelja izrabila enako število dni, ugodnost uveljavlja posvojiteljica. Ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. V primeru smrti ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko moški uveljavi dodatni odmerni odstotek brez sporazumnega dogovora.
(15)Zavarovancu in zavarovanki se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi služenja obveznega vojaškega roka, odstotek odmere pokojnine poveča za 0,8 v primeru služenja obveznega vojaškega roka v trajanju med pet do manj kot devet mesecev, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo med devet do manj kot 12 mesecev se odstotek odmere pokojnine poveča za 1,2, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo med 12 do manj kot 15 mesecev se odstotek odmere pokojnine poveča za 1,6, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo 15 mesecev ali več, pa se odstotek odmere pokojnine poveča za 2.
(16)Ne glede na štirinajsti in petnajsti odstavek tega člena dodatnega odmernega odstotka ni mogoče priznati za otroke, za katere je zavarovanec uveljavil znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona oziroma za služenje obveznega vojaškega roka, ki ga je zavarovanec uveljavil pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona. Zavarovanec, ki ima več otrok, lahko za posameznega otroka uveljavi pravico iz štirinajstega odstavka tega člena ali znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona.
(17)Pri pridobivanju pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se pri zavarovancu lahko upošteva posamezne otroke ali služenje obveznega vojaškega roka le za enak namen, kot ga je zavarovanec uveljavil ob prvem priznanju pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo je uveljavil po 1. januarju 2026.
(18)Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko zavarovancu, ki je uveljavil prvo priznanje pravice do 31. decembra 2025, upošteva posameznega otroka za znižanje starostne meja ali dodatni odmerni odstotek.
- VSRS Sodba VIII Ips 31/2025Vrhovno sodišče RS · 2026
Besedilo 1. člena ZPIZ-2M, da ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, je treba razlagati tako, da je v primeru, ko je mati že uveljavila pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, odločilno dejstvo, ali je ob tem uveljavljala višji odmerni odstotek. Če mati tega ni uveljavljala, ima ob sklenjenem dogovoru to možnost uveljavljati moški.
- VSRS Sodba VIII Ips 15/2023Vrhovno sodišče RS · 2023
Po šestem odstavku 37. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je veljal v času odločanja toženca, se pri odmeri pokojnine upošteva le pokojninska doba zavarovancev, ki so po izpolnitvi pogojev iz četrtega ali petega odstavka 27. člena ZPIZ-2 neprekinjeno vključeni v obvezno zavarovanje, in ne tudi dobe, pridobljene po prekinitvi zavarovanj in ponovni vključitvi vanj.
- VDSS Sodba Psp 83/2026Višje delovno in socialno sodišče · 2026
Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 25. 11. 2025 · trenutno
- 11. 3. 2022 – 24. 11. 2025
- 9. 4. 2021 – 10. 3. 2022
- 24. 12. 2019 – 8. 4. 2021
- 24. 12. 2012 – 23. 12. 2019
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 16Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
57 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 6. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Besedilo 1. člena ZPIZ-2M, da ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, je treba razlagati tako, da je v primeru, ko je mati že uveljavila pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, odločilno dejstvo, ali je ob tem uveljavljala višji odmerni odstotek. Če mati tega ni uveljavljala, ima ob sklenjenem dogovoru to možnost uveljavljati moški.
Po šestem odstavku 37. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je veljal v času odločanja toženca, se pri odmeri pokojnine upošteva le pokojninska doba zavarovancev, ki so po izpolnitvi pogojev iz četrtega ali petega odstavka 27. člena ZPIZ-2 neprekinjeno vključeni v obvezno zavarovanje, in ne tudi dobe, pridobljene po prekinitvi zavarovanj in ponovni vključitvi vanj.
- VDSS Sodba Psp 83/2026Višje delovno in socialno sodišče · 17. 6. 2026
Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.
- VDSS Sodba Psp 58/2026Višje delovno in socialno sodišče · 17. 6. 2026
Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 7. 6. 2018, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil. Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.
- VDSS Sodba Psp 118/2026Višje delovno in socialno sodišče · 17. 6. 2026
Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil. Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.
- VDSS Sodba Psp 125/2026Višje delovno in socialno sodišče · 17. 6. 2026
Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil. Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.
- VDSS Sodba Psp 81/2026Višje delovno in socialno sodišče · 10. 6. 2026
Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 3. 9. 2014, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil. Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.
- VDSS Sodba Psp 136/2025Višje delovno in socialno sodišče · 15. 10. 2025besedilo 2022–2025
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine (prvi odstavek 45. člena ZPIZ-2). Ta se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (prvi odstavek 30. člena ZPIZ-2). Pokojninska osnova tožnice za 24-letno mesečno povprečje osnov znaša 989,56 EUR in je nižja od najnižje pokojninske osnove, ki znaša 1.202,54 EUR. Toženec je zato tožnici pokojnino pravilno odmeril v višini 64,86 % od najnižje pokojninske osnove.
- VSRS Sklep VIII DoR 110/2025-4Vrhovno sodišče RS · 10. 9. 2025besedilo 2022–2025
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo 1. člena ZPIZ-2M.
- VDSS Sodba Psp 74/2025Višje delovno in socialno sodišče · 22. 5. 2025besedilo 2022–2025
Za odmero pokojnine so ključne določbe ZPIZ-2, ne pa določbe prej veljavnih predpisov. V določbah ZPIZ-2 ni pravne podlage za uporabo prej veljavnih predpisov na način, kot se zavzema tožnik. Ne gre za stanje po 389. členu ZPIZ-2, torej da bi šlo za varstvo pravic pridobljenih po prejšnjih predpisih. Prav tako tudi ne gre za stanje po 390. oziroma 391. členu, ki se nanašata na postopke pred uveljavitvijo ZPIZ-2 oziroma na varstvo pričakovanih pravic.
- VDSS Sodba Psp 22/2025Višje delovno in socialno sodišče · 16. 4. 2025besedilo 2022–2025
Z dokupom zavarovalne dobe ni mogoče dokupiti točno določenega dne in ni mogoče vzpostaviti obveznega zavarovanja za točno določeno obdobje.
- VDSS Sodba Psp 39/2025Višje delovno in socialno sodišče · 16. 4. 2025besedilo 2022–2025
Ker je bila tožnica pretežni del zavarovalne dobe zavarovana za ožji obseg pravic, ji je na podlagi prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2 starostna pokojnina pravilno odmerjena brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz prvega odstavka 36. člena ZPIZ-2. Beseda "pretežen" se uporablja za opis nečesa, kar ima prevladujoč značaj oziroma v numeričnem zapisu znaša najmanj 51 %.
- VDSS Sodba Psp 27/2025Višje delovno in socialno sodišče · 2. 4. 2025besedilo 2022–2025
Namen desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je izključno v tem, da eden od staršev zakonsko določen dodaten odmerni odstotek, ob sporazumnem dogovoru, dejansko koristi. Tožnik je do priznanja dodatnega odmernega odstotka upravičen, ker odmernega odstotka ni koristila mati in sta se s tožnikom o načinu koriščenja tudi sporazumela.
- VDSS Sodba Psp 10/2025Višje delovno in socialno sodišče · 26. 3. 2025besedilo 2022–2025
Če upoštevamo, da t. i. neprava obnova postopka po 183. členu ZPIZ-2 omogoča poseg v pravnomočno odločbo tudi v primeru kršitev materialnega prava, mora upravni organ, ki uporabi to izredno pravno sredstvo, takšen poseg posebej utemeljiti. Poseg v pravnomočno odločbo zaradi kršitve materialnega prava bi bil lahko utemeljen le, če bi temeljil na novih okoliščinah pravne narave, ki bi bile za toženca zavezujoče tako, da bi jih bil ta dolžan upoštevati. Nove okoliščine lahko predstavljajo le odločitve Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU o pravilni razlagi in uporabi prava EU.
- VDSS Sodba Psp 139/2024Višje delovno in socialno sodišče · 11. 9. 2024besedilo 2022–2025
Tožniku bi se lahko ob priznani ustrezni invalidnosti po drugih predpisih upoštevala prišteta doba zaradi osebnih okoliščin, le upoštevajoč določbo 138. člena ZPIZ-2. Skladno z zahtevo v citiranem členu, bi bil lahko zavarovanec upravičen do višje odmere pokojnine, če bi imel potrjen status vojaškega invalida od I. do VI. skupine oziroma civilnega invalida vojne od I. do VI. skupine. Slednje zahteve tožnik, ki je vojaški mirovni invalid IX. skupine s 30 % invalidnostjo, ne izpolnjuje.
- VDSS Sodba Psp 10/2024Višje delovno in socialno sodišče · 31. 1. 2024besedilo 2022–2025
Prvostopno sodišče je pravilno opozorilo, da pokojninske dobe brez dokupa, ki jo je tožnik dopolnil od 16. 10. 2019 do 31. 12. 2019 le v trajanju 2 mesecev in 15 dni, na temelju drugega odstavka 125. člena ZPIZ-2G ni mogoče ugodneje vrednotiti, ker je krajše od 3 mesecev. Skladno z 8. odstavkom 37.člena ZPIZ-2 je dopustno ugodneje vrednotiti le dodatno pokojninsko dobo brez dokupa, ki skupaj znaša največ 3 leta, ne pa več. Za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa daljše od 3 let ni več pravne podlage, kar je v zadevi ključno.
- VDSS Sodba Psp 201/2023Višje delovno in socialno sodišče · 13. 12. 2023besedilo 2022–2025
Sodišče prve stopnje soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da novela desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 velja le za naprej, torej od uveljavitve novele ZPIZ-2M dalje. Iz prehodne in končne določbe ne izhaja, da bi se 1. člen lahko uporabil tudi za primere, ko je bila zavarovancu že priznana pravica do starostne pokojnine, in sicer v času pred uveljavitvijo ZPIZ-2M. V 4. členu je urejena le nova odmera za prejemnike vdovske ali družinske pokojnine in za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja (5. člen ZPIZ-2M). Iz prehodnih določb torej ne izhaja možnost, da bi se uživalcem starostne pokojnine, v primeru, da so izpolnjeni pogoji po 1. členu ZPIZ-2M pokojnina ponovno odmerila. Tega ne omogoča niti 6. člen ZPIZ‑2M.
- VDSS Sodba Psp 112/2023Višje delovno in socialno sodišče · 4. 10. 2023besedilo 2022–2025
Priznanje ugodnejšega vrednotenja pred uveljavitvijo ZPIZ-2G je vezano na neprekinjenost obveznega zavarovanja. Dokup ni bil vezan na specifičen datum, temveč je šlo za dokup fiktivnega dne, za katerega ni datumske opredelitve. Dokupljeni dan se v zavarovalno dobo všteva šele od dneva plačila prispevka. Tožnik leta 2022, ko je imel že pravnomočno priznano pravico do starostne pokojnine, ni mogel dokupiti točno določenega dne, kaj šele, da bi z dokupom enega dne vzpostavil obvezno zavarovanje za dan 31. 12. 2014.
- VDSS Sodba Psp 89/2023Višje delovno in socialno sodišče · 24. 5. 2023besedilo 2022–2025
Skladno z določbo drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je bila pokojnina pravilno odmerjena v višini 58,5 % od pravnomočne pokojninske osnove. Odločilno je namreč leto 2020 (tedaj je odmerni odstotek znašal 58,5 %), ko je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine.
- VDSS Sodba Psp 282/2022Višje delovno in socialno sodišče · 22. 2. 2023besedilo 2022–2025
Zaradi prekvalifikacije pokojninske dobe z dokupom v pokojninsko dobo brez dokupa je tožena stranka v skladu s 3. členom ZPIZ-2H po uradni dolžnosti zakonito odmerila 40 % sorazmerni del starostne pokojnine namesto 20 % sorazmernega dela predčasne pokojnine. Tožnik je od 1. 1. 2021 dalje upravičen do 40 % sorazmernega dela starostne pokojnine, ker je ostal vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.