Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (BHRSSZ)

Ratificira se Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, podpisan v Ljubljani 28. aprila 1997.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi: Republika Slovenija in Republika Hrvaška v želji, da bi uredili medsebojne odnose na področju socialnega zavarovanja, skleneta naslednji sporazum

(1)V tem sporazumu pomenijo izrazi: 1. “Slovenija” Republiko Slovenijo, “Hrvaška” Republiko Hrvaško; 2. “območje” za Slovenijo slovensko državno območje, za Hrvaško hrvaško državno območje; 3. “državljan”, ko se nanaša na Slovenijo, slovenskega državljana, ko se nanaša na Hrvaško, hrvaškega državljana; 4. “pravni predpisi” zakoni in drugi predpisi, ki se nanašajo na področja socialnega zavarovanja iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 5. “pristojni organ”, ko se nanaša na Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravstvo, ko se nanaša na Hrvaško, Ministrstvo za delo in socialno varnost ter Ministrstvo za zdravstvo; 6. “nosilec” zavod ali organ, pristojen za uporabo pravnih predpisov iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 7. “pristojni nosilec” nosilec, pri katerem je oseba zavarovana v trenutku vložitve zahteve za dajatev ali storitev ali pri katerem ima ali bi lahko imela pravico do dajatve ali storitve; 8. “pomožni nosilec” zavod ali organ države pogodbenice, ki nudi pomoč pristojnemu nosilcu pri uporabi tega sporazuma; 9. “organ za zvezo” organi, ki jih pristojni organi pooblastijo za vzdrževanje neposrednih medsebojnih stikov za lažje izvajanje tega sporazuma; 10. “zavarovanec” oseba, zavarovana po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 11. “družinski član” oseba, ki je kot taka določena ali priznana po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 12. “stalno prebivališče” kraj, v katerem se oseba naseli z namenom, da v njem stalno živi, in v katerem je prijavljena v skladu z ustreznimi pravnimi predpisi; 13. “začasno prebivališče” kraj na ozemlju ene države pogodbenice, kjer se začasno zadržuje ali biva oseba, ki ima stalno prebivališče na območju druge države pogodbenice; 14. “zavarovalna doba” doba plačevanja prispevkov, zaposlitve ali poklicne dejavnosti, kot tudi vse druge dobe, ki so ugotovljene ali priznane kot zavarovalne dobe, ter vse posebne dobe, ki so priznane po pravnih predpisih držav pogodbenic; 15. “dajatev” vsaka denarna dajatev po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 16. “storitev” storitve, ki se nudijo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja po določbah tega sporazuma; 17. “nujne zdravstvene storitve” storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje osebe.

(2)V tem sporazumu imajo drugi izrazi takšen pomen, kot ga določajo pravni predpisi držav pogodbenic.

(1)Ta sporazum se nanaša na pravne predpise: v Sloveniji o: a) zdravstvenem zavarovanju, b) pokojninskem in invalidskem zavarovanju, c) zavarovanju za primer brezposelnosti, d) nadomestilu plače za čas porodniškega dopusta; v Hrvaški o: a) zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, b) pokojninskem in invalidskem zavarovanju, c) zavarovanju za primer brezposelnosti.

(2)Ta sporazum se nanaša na vse pravne predpise, ki združujejo, spreminjajo ali dopolnjujejo pravne predpise iz prvega odstavka tega člena.

(3)Ta sporazum se ne nanaša na pravne predpise o drugih sistemih ali o drugih novih področjih socialnega zavarovanja.

Ta sporazum se uporablja za : a) osebe, za katere veljajo ali so veljali pravni predpisi ene ali obeh držav pogodbenic; b) druge osebe, če uveljavljajo pravice na osnovi zavarovanja oseb, navedenih pod a).

Pri uporabi pravnih predpisov ene države pogodbenice so državljani druge države pogodbenice izenačeni z državljani prve države pogodbenice, če s tem sporazumom ni drugače določeno.

(1)Če ta sporazum ne določa drugače, pokojnine in druge dajatve, do katerih je oseba upravičena po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne smejo biti zmanjšane, spremenjene, zamrznjene, odvzete ali zasežene, zato ker upravičenec prebiva na območju druge države pogodbenice.

(2)Državljanom druge države pogodbenice, ki prebivajo v tretji državi, izplačuje prva država pogodbenica pokojnine in druge dajatve pod enakimi pogoji kakor svojim državljanom, ki tam prebivajo.

(3)Varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, denarna nadomestila, ki jih osebe prejemajo v zvezi z invalidnostjo, nadomestilo za primer brezposelnosti in druge dajatve, ki so odvisne od dohodkovnega cenzusa, se ne izplačujejo v drugo državo pogodbenico.

Če ima opravljanje neke dejavnosti, na podlagi katere oseba pridobiva dohodek, ali določeno obvezno zavarovanje po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja, ima takšna dejavnost ali tako obvezno zavarovanje v drugi državi pogodbenici enak pravni učinek.

Za obvezno zavarovanje zaposlene osebe in osebe, ki opravlja samostojno dejavnost, veljajo pravni predpisi države pogodbenice, na območju katere se delo oziroma samostojna dejavnost opravlja, če ni v 8. in 9. členu tega sporazuma drugače določeno.

(1)Če delodajalec s sedežem na območju ene države pogodbenice pošlje svojega zaposlenega na območje druge države pogodbenice, se zanj uporabljajo do konca 24. koledarskega meseca po začetku dela na območju druge države pogodbenice pravni predpisi prve države pogodbenice, kot da je še vedno zaposlen na območju prve države pogodbenice.

(2)Oseba, ki opravlja samostojno dejavnost na območju ene države pogodbenice in odide na območje druge države pogodbenice, da bi za krajši čas opravljala takšno dejavnost, ostane zavarovana po pravnih predpisih prve države pogodbenice, če njeno bivanje v drugi državi pogodbenici ni daljše od 12 mesecev. Če se navedena dejavnost podaljša zaradi nepredvidljivih okoliščin nad 12 mesecev, se lahko uporaba pravnih predpisov prve države pogodbenice s pristankom pristojnega organa države, v kateri se dejavnost začasno opravlja, podaljša še za 12 mesecev.

(3)Za potujoče osebje delodajalca, ki se ukvarja z zračnim, cestnim ali železniškim prometom, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, na območju katere se nahaja sedež delodajalca.

(4)Za delavca, zaposlenega v poslovalnici ali v stalnem predstavništvu podjetja, katerega sedež se nahaja na območju druge države pogodbenice, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, na območju katere je poslovalnica ali stalno predstavništvo.

(5)Za posadko ladje in za druge osebe, ki so na njej zaposlene, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, pod katere zastavo ladja plove. Za osebe, ki opravljajo delo natovarjanja in raztovarjanja ladje, popravila ali nadzor ladje v času, ko se nahaja v pristanišču druge države pogodbenice, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, v kateri je pristanišče.

(6)Za osebo, zaposleno v državni upravi ali javni službi, ki je poslana iz ene države pogodbenice v drugo, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, iz katere je poslana.

(1)Za člane diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva veljajo pravni predpisi države pošiljateljice, ki jih je poslala na delo v državo prejemnico.

(2)Prvi odstavek tega člena velja tudi za člane administrativnega in tehničnega ter hišnega osebja diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva, ki niso državljani države prejemnice in v njej tudi nimajo stalnega prebivališča.

(3)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko člani administrativnega in tehničnega osebja diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva, ki so državljani države pošiljateljice in imajo v državi prejemnici stalno prebivališče, v roku treh mesecev od začetka zaposlitve izberejo uporabo pravnih predpisov države pošiljateljice.

(4)Prvi odstavek tega člena velja tudi za osebe, zaposlene v osebni službi pri diplomatskem ali konzularnem predstavniku, če so državljani države pošiljateljice in imajo v tej državi stalno prebivališče.

(5)Če zaposlene osebe niso državljani države pošiljateljice in v tej državi nimajo stalnega prebivališča, se uporabljajo pravni predpisi, ki veljajo v državi prejemnici. Diplomat ali član diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva, ki zaposluje osebe iz prejšnjega stavka, je dolžan spoštovati pravne predpise, ki veljajo za delodajalca v državi prejemnici.

(1)Na skupno zahtevo delavca in njegovega delodajalca oziroma samozaposlenega lahko pristojni organi držav pogodbenic sporazumno podaljšajo roke iz prvega in drugega odstavka 8. člena tega sporazuma ter se dogovorijo o izjemah glede uporabe določb od 7. do 9. člena tega sporazuma.

(2)Če je po prvem odstavku tega člena za nekega delavca dogovorjena uporaba pravnih predpisov ene države pogodbenice, čeprav je zaposlen na območju druge države pogodbenice, se pravni predpisi uporabljajo tako, kot da je zaposlen na območju prve države pogodbenice.

Za pridobitev, ohranitev in ponovno vzpostavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja se seštevajo zavarovalne dobe, ki se upoštevajo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, če se ne nanašajo na isto obdobje.

(1)Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, ima pravico do nujnih zdravstvenih storitev v času začasnega bivanja na območju druge države pogodbenice.

(2)V primeru, ko je že nastal zavarovalni primer, mora zavarovanec pred začasno spremembo prebivališča pridobiti soglasje pristojnega nosilca. Soglasje je lahko odklonjeno zaradi zdravstvenega stanja, lahko pa se da tudi naknadno, če zaradi utemeljenih razlogov predhodno ni bilo zahtevano.

(3)Storitve iz prvega in drugega odstavka tega člena nudi zavarovancu pomožni nosilec v breme pristojnega nosilca. Trajanje pravice se določa po pravnih predpisih pristojnega nosilca, obseg, vrsta in način nudenja storitev pa po pravnih predpisih pomožnega nosilca.

(4)Za nudenje storitev večje vrednosti (ortopedski in drugi pripomočki) je potrebno predhodno soglasje pristojnega nosilca, razen če na odobritev te storitve ni možno čakati zaradi nudenja nujne zdravstvene storitve.

(5)Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za družinske člane zavarovanca.

(1)Osebe iz prvega, drugega in šestega odstavka 8. člena in iz 9. člena tega sporazuma uveljavljajo storitve po pravnih predpisih države pogodbenice, v katero so poslane, v breme pristojnega nosilca.

(2)Določba prvega odstavka tega člena se s soglasjem pristojnega nosilca uporablja tudi za družinske člane, ki prebivajo z zavarovancem na območju druge države pogodbenice.

Družinski člani, ki so zdravstveno zavarovani pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, so v njegovo breme upravičeni do storitev na območju druge države pogodbenice, če imajo tam stalno prebivališče. Obseg, vrsta in način uveljavljanja storitev se določijo po pravnih predpisih pomožnega nosilca, trajanje pravic in krog družinskih članov pa po pravnih predpisih pristojnega nosilca.

(1)Upokojenec, ki prejema pokojnino po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, je upravičen do zdravstvenega zavarovanja po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče.

(2)Upokojenec, ki prejema pokojnino le po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ima pa stalno prebivališče na območju druge države pogodbenice, je upravičen do storitev po pravnih predpisih druge države pogodbenice, vendar v breme pristojnega nosilca prve države pogodbenice. V primeru začasnega bivanja na območju prve države pogodbenice je upokojenec upravičen do nujnih zdravstvenih storitev po pravnih predpisih in v breme te države pogodbenice.

(3)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za družinske člane upokojencev, pri čemer se krog družinskih članov in trajanje pravic določata po pravnih predpisih pristojnega nosilca.

Storitve v zvezi s členi 12 do 15 tega sporazuma zagotavlja pomožni nosilec: v Sloveniji – območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pristojna po kraju bivanja, v Hrvaški – krajevno pristojni območni urad Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje.

(1)Stroške storitev po določbah tega sporazuma povrne pristojni nosilec v dejanskem znesku.

(2)Pristojna nosilca se lahko dogovorita tudi za drugačen način povračila stroškov.

(3)Dajatve izplačuje pristojni nosilec po svojih pravnih predpisih in v svoje breme, razen v primerih, ko se stroški povrnejo v pavšalnih zneskih.

(1)Osebe, ki odidejo iz ene države pogodbenice v drugo državo pogodbenico, imajo pravico do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri so bile zaposlene v trenutku pridobitve te pravice, če izpolnjujejo pogoje, ki jih za pridobitev te pravice predpisuje ta država pogodbenica.

(2)Če je za pridobitev pravice do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta po pravnih predpisih države pogodbenice, ki zagotavlja to pravico, pogoj predhodna doba zaposlitve, se po potrebi seštevajo obdobja zaposlitve v obeh državah pogodbenicah.

(3)V primerih, ko je višina nadomestila plače za čas porodniškega dopusta odvisna od višine predhodne plače upravičenca in je upravičenec dosegel predpisano dobo zaposlitve po drugem odstavku tega člena, se kot predhodna plača upošteva samo plača, ki jo je upravičenec pridobil v državi pogodbenici, ki zagotavlja pravico do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta, in sicer tako da se plača, zaslužena v tej državi, šteje kot plača, zaslužena v celotnem predpisanem obdobju.

Če oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev dajatev v zvezi z varstvom materinstva po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, se pravica do teh dajatev prizna samo po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri ima oseba stalno prebivališče.

Če oseba s stalnim prebivališčem v eni državi pogodbenici potuje na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja dela v drugo državo pogodbenico brez prekinitev in po najkrajši poti ter doživi med potovanjem v kraj zaposlitve nesrečo, nosi stroške storitev in dajatev nosilec te druge države pogodbenice skladno s pravnimi predpisi o zavarovanju za primer nesreče pri delu. To velja tudi za nesrečo, ki jo doživi zaposleni pri vrnitvi v državo stalnega prebivališča neposredno po izteku pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bil zaposlen v drugi državi pogodbenici.

(1)Če je treba v primeru poklicne bolezni upoštevati pravne predpise obeh držav pogodbenic, se dajatev prizna le po pravnih predpisih tiste države pogodbenice, na katere območju je zavarovanec nazadnje opravljal delo, ki je povzročilo to poklicno bolezen, in če zavarovanec po teh pravnih predpisih izpolnjuje pogoje.

(2)Če je zavarovanec v eni državi pogodbenici že pridobil pravico do dajatve zaradi poklicne bolezni, mora pristojni nosilec te države pogodbenice še naprej zagotavljati dajatev tudi v primeru poslabšanja bolezni. Če pa je zavarovanec po pridobitvi pravice do dajatve v prvi državi pogodbenici v drugi državi pogodbenici opravljal delo, pri katerem obstaja enako tveganje za poklicno bolezen, zaradi katere je že pridobil dajatev, mora nadaljnje istovrstne dajatve zagotavljati nosilec druge države pogodbenice.

(1)Če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, se pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev le ti seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V koliki meri in na kakšen način se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri je zavarovanec to zavarovalno dobo dopolnil.

(2)Če z uporabo prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dajatve, pristojni nosilec upošteva za državljane držav pogodbenic tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretjih državah, s katerimi imata obe državi pogodbenici sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju ali socialni varnosti, v katerih je predvideno seštevanje zavarovalnih dob.

(3)Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi državi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju.

(4)Če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih.

Če zavarovalna doba, vštevna po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne znaša skupno 12 mesecev, se po teh pravnih predpisih ne prizna nobena dajatev. To ne velja, če po teh pravnih predpisih obstaja pravica do dajatev samo na osnovi te zavarovalne dobe. To zavarovalno dobo mora nosilec druge države pogodbenice pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve in pri njenem izračunu upoštevati tako, kot če bi bila dopolnjena po njegovih pravnih predpisih.

Če je za pravico do dajatev po pravnih predpisih ene države pogodbenice pogoj, da so dopolnjene določene zavarovalne dobe znotraj določenega časovnega obdobja, in če ti pravni predpisi predvidevajo, da se to časovno obdobje podaljša na podlagi določenih dejanskih stanj ali zavarovalnih dob, se za podaljšanje upoštevajo tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge države pogodbenice, ali primerljiva dejanska stanja v drugi državi pogodbenici. Primerljiva dejanska stanja so dobe prejemanja invalidske ali starostne pokojnine, dajatve zaradi bolezni, brezposelnosti ali nesreče pri delu po pravnih predpisih druge države pogodbenice.

(1)Če zavarovanec ali njegov družinski član izpolnjuje pogoje za dajatev le ob upoštevanju prvega ali drugega odstavka 22. člena tega sporazuma, se pravica do le-te ugotavlja na naslednji način: a) nosilec vsake države pogodbenice mora po svojih pravnih predpisih ugotoviti, ali določena oseba s seštevanjem zavarovalnih dob, kot je določeno v 22. členu tega sporazuma, po teh pravnih predpisih izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve; b) če obstaja pravica do dajatve, mora vsak nosilec, ki pride v poštev, najprej izračunati teoretični znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi moral po svojih pravnih predpisih upoštevati vso zavarovalno dobo, dopolnjeno po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Če je znesek dajatve neodvisen od dolžine zavarovalne dobe, velja kot teoretični znesek; c) na osnovi tega zneska mora nosilec določiti znesek, ki ga je dolžan izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, dopolnjene po njegovih pravnih predpisih, in skupno zavarovalno dobo; d) če pri izvajanju točke c) skupna zavarovalna doba, ki se upošteva po prvem in drugem odstavku 22. člena tega sporazuma, presega najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki je po pravnih predpisih ene države pogodbenice določena za odmero višine dajatve, se delni znesek dajatve izračuna v sorazmerju med zavarovalno dobo, dopolnjeno po pravnih predpisih te države pogodbenice, in njeno najdaljšo možno zavarovalno dobo.

(2)Hrvaški nosilec ne bo uporabljal določb točk b) do d) prvega odstavka tega člena, če bi bila za zavarovanca ugodnejša določitev višine dajatev samo na podlagi hrvaških zavarovalnih dob.

(3)Pri izvajanju točke b) prvega odstavka tega člena upošteva pri določitvi osnove za pokojnino vsaka država pogodbenica samo zavarovalno dobo, dopolnjeno na lastnem območju.

Zavarovalna doba, dopolnjena z obveznim zavarovanjem po pravnih predpisih ene države pogodbenice, se upošteva pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po pravnih predpisih druge države pogodbenice, če je bila brezposelna oseba v državi pogodbenici, v kateri uveljavlja nadomestilo, v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo zahteve za nadomestilo v delovnem razmerju in obvezno zavarovana za primer brezposelnosti najmanj devet mesecev in če pri tem niso bili kršeni predpisi o zaposlovanju tujcev.

(1)Pristojni organi bodo z administrativnim sporazumom uredili način izvajanja tega sporazuma.

(2)Z administrativnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena bodo pristojni organi zaradi lažjega izvajanja tega sporazuma, predvsem za vzpostavljanje enostavne in hitre zveze med nosilci obeh držav pogodbenic, določili organe za zvezo.

(3)Pristojni organi držav pogodbenic se bodo obveščali: a) o vseh sprejetih ukrepih za izvajanje tega sporazuma, b) o vseh spremembah svojih pravnih predpisov, ki zadevajo uporabo tega sporazuma, v roku 60 dni po njihovi uveljavitvi.

(4)Pri uporabi tega sporazuma pristojni organi in nosilci držav pogodbenic drug drugemu pomagajo in ravnajo tako, kot da gre za uporabo njihovih lastnih pravnih predpisov. Ta uradna pomoč je brezplačna.

(5)Pristojni organi in nosilci držav pogodbenic lahko zaradi uporabe tega sporazuma vzpostavijo neposredni stik med seboj, lahko pa tudi z osebami, udeleženimi v postopku, ali njihovimi pooblaščenci.

(6)Pristojni organi in nosilci ene države pogodbenice ne smejo zavrniti vloženih zahtevkov in drugih vlog ali dopisov samo zato, ker so napisani v uradnem jeziku druge države pogodbenice.

(7)Zdravniške preglede, ki se opravljajo pri izvajanju pravnih predpisov ene države pogodbenice in zadevajo osebe, ki prebivajo na območju druge države pogodbenice, bo na prošnjo pristojnega nosilca in v njegovo breme opravil nosilec v kraju prebivanja osebe. Če se zdravniški pregledi opravljajo v interesu nosilcev obeh držav pogodbenic, se stroški ne povrnejo.

(8)Za sodno pravno pomoč se uporabljajo določbe sporazuma med državama pogodbenicama, ki velja za nudenje pravne pomoči v civilnopravnih zadevah.

(1)Če so po pravnih predpisih ene države pogodbenice pisne vloge ali listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi teh pravnih predpisov, delno ali v celoti oproščene taks, vključno s konzularnimi in upravnimi taksami, velja ta oprostitev tudi za ustrezne pisne vloge ali listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov druge države pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma.

(2)Za listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov ene države pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma nosilcem druge države pogodbenice, ni potrebna overovitev oziroma kakšna podobna formalnost.

(1)Zahtevki, izjave ali pravna sredstva, ki se pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov ene države pogodbenice vložijo pri pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi ene države pogodbenice, se štejejo kot zahtevki, izjave ali pravna sredstva, vložena pri pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi druge države pogodbenice.

(2)Zahtevek za dajatev, vložen po pravnih predpisih ene države pogodbenice,velja tudi kot zahtevek za ustrezno dajatev po pravnih predpisih druge države pogodbenice, ki pride v poštev pri uporabi tega sporazuma. To ne velja, če vlagatelj zahtevka izrecno zahteva, da se uveljavljanje pravice do dajatve zaradi starosti po pravnih predpisih druge države pogodbenice odloži.

(3)Zahtevke, izjave ali pravna sredstva, ki morajo biti pri uporabi pravnih predpisov ene države pogodbenice v določenem roku vloženi pri pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi te države pogodbenice, lahko oseba vloži v enakem roku pri ustreznem pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi druge države pogodbenice.

(4)V primerih iz prvega do tretjega odstavka tega člena navedene službe zahtevke, izjave ali pravna sredstva nemudoma neposredno ali s posredovanjem organov za zvezo držav pogodbenic odstopijo ustreznemu pristojnemu organu, nosilcu ali drugi pristojni službi.

(1)Pristojni nosilec izplačuje dajatve z oprostilnim učinkom v valuti, ki velja v njegovi državi. Pri preračunavanju dajatev v valuto druge države pogodbenice je merodajen tečaj, ki je veljal na dan, ko je nosilec nakazal dajatev izplačilnemu organu svoje države zaradi izplačila upravičencu v drugo državo pogodbenico.

(2)Če mora posamezni nosilec kaj plačati nosilcu druge države pogodbenice, plača to v valuti druge države pogodbenice.

(3)Nakazila se na podlagi tega sporazuma opravljajo v skladu s sporazumom o plačilnem prometu, ki velja med državama pogodbenicama v času nakazila.

(1)Izvršljive odločbe sodišč kot tudi odločbe drugih organov ali nosilcev ene države pogodbenice ter dokazila o neplačevanju prispevkov (listine) ali drugih terjatev iz socialnega zavarovanja ter zahteve za vračilo neupravičeno prejetih dajatev se priznajo tudi v drugi državi pogodbenici.

(2)Priznanje se sme zavrniti le, če je v nasprotju s pravnim redom tiste države pogodbenice, v kateri bi odločba ali listina morala biti priznana.

(3)Na podlagi izvršljivih odločb in listin, priznanih po prvem odstavku tega člena, se opravi izvršba v drugi državi pogodbenici. Izvršilni postopek poteka po pravnih predpisih, ki veljajo glede izvršitve izdanih ustreznih odločb in listin v državi pogodbenici, na katere območju se izvršitev opravlja. Na izvodu odločbe ali listine mora biti potrdilo o njeni izvršljivosti (klavzula o izvršljivosti).

(1)Če je nosilec ene države pogodbenice izplačeval akontacije dajatev za določeno obdobje, nosilec druge države pogodbenice na njegovo zahtevo zadrži izplačilo zaostalega zneska ustrezne dajatve za isto obdobje, do katerega obstaja pravica po pravnih predpisih druge države pogodbenice. Če je nosilec ene države pogodbenice upravičencu izplačeval višjo dajatev, kot bi mu pripadala za obdobje, za katero je nosilec druge države pogodbenice naknadno priznal ustrezno dajatev, se razlika med izplačano in pripadajočo dajatvijo obravnava kot akontacija v smislu prejšnjega stavka.

(2)Če je nosilec socialne pomoči ene države pogodbenice odobril socialno pomoč za obdobje, za katero je bila naknadno po pravnih predpisih druge države pogodbenice priznana pravica do dajatve, zadrži pristojni nosilec te države pogodbenice na zahtevo, vendar v korist nosilca socialne pomoči le zneske, ki se nanašajo na isto obdobje, do višine izplačane socialne pomoči, kot da gre za izplačano socialno pomoč nosilca druge države pogodbenice.

Če imata pravico do odškodnine glede istovrstnih dajatev za isti škodni primer tako nosilec ene države pogodbenice kot tudi nosilec druge države pogodbenice, uveljavlja nosilec ene države pogodbenice na predlog nosilca druge države pogodbenice tudi njegovo pravico do odškodnine. Tretja oseba lahko terjatve obeh nosilcev poravna tako, da jih plača enemu ali drugemu nosilcu z oprostilnim učinkom. Nosilca sta se dolžna poplačati v sorazmernih deležih glede na dajatve, ki jih izplačujeta.

(1)Spore med državama pogodbenicama o razlagi in uporabi tega sporazuma rešujejo pristojni organi sporazumno.

(2)Če spora ni mogoče rešiti na ta način, se na zahtevo ene države pogodbenice sporna zadeva predloži arbitražnemu sodišču.

(3)Arbitražno sodišče se sestavi za vsak primer posebej, pri čemer vsaka država pogodbenica imenuje enega člana, ta dva pa sporazumno predlagata državljana tretje države kot predsednika, ki ga imenujeta vladi obeh držav pogodbenic. Člana morata biti imenovana v dveh mesecih, predsednik pa v treh mesecih, potem ko ena država pogodbenica obvesti drugo, da želi spor predložiti arbitražnemu sodišču.

(4)Če se roki iz tretjega odstavka tega člena ne upoštevajo in ni drugega dogovora, lahko vsaka od držav pogodbenic zaprosi predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice, naj opravi potrebna imenovanja. Če je predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice državljan ene države pogodbenice ali je iz kakšnega drugega razloga zadržan, opravi imenovanje podpredsednik. Če je tudi podpredsednik državljan ene države pogodbenice ali je tudi on zadržan, opravi imenovanje po položaju naslednji član sodišča, ki ni državljan nobene od držav pogodbenic.

(5)Arbitražno sodišče odloča z večino glasov na podlagi sporazumov, ki obstajajo med državama pogodbenicama, in na podlagi mednarodnega splošnega prava. Njegove odločitve so obvezujoče. Vsaka država pogodbenica krije stroške za svojega člana kot tudi stroške zastopanja v postopku pred arbitražnim sodiščem. Stroške za predsednika in druge stroške krijeta državi pogodbenici v enakih delih. Arbitražno sodišče lahko plačilo stroškov uredi tudi na drugačen način. V vsem drugem arbitražno sodišče samo določi svoj postopek.

(1)Ta sporazum ne daje pravice do izplačila dajatev za čas pred njegovo uveljavitvijo.

(2)Za ugotavljanje pravic do dajatev po tem sporazumu se upoštevajo tudi zavarovalne dobe, ki so bile dopolnjene na podlagi pravnih predpisov držav pogodbenic pred uveljavitvijo tega sporazuma.

(3)Ne glede na določbo tretjega odstavka 22. člena tega sporazuma se zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, ki so veljali v času, ko sta obe državi pogodbenici uporabljali pravne predpise nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, upoštevajo v trajanju, kot so bile priznane po teh pravnih predpisih.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena velja ta sporazum tudi za primere zavarovanja, ki so nastopili, preden je začel veljati.

(5)Dajatve, ki pripadajo šele na podlagi tega sporazuma, se ugotavljajo na zahtevo upravičenca. Če je zahteva vložena v roku dveh let po začetku veljavnosti tega sporazuma, se dajatev prizna od dne veljavnosti tega sporazuma, če se zahteva vloži po tem roku, pa se dajatve priznajo od dneva, ki je določen po pravnih predpisih vsake države pogodbenice.

Dajatve, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice do 8. oktobra 1991 priznal po pravnih predpisih nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih druge države pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca države pogodbenice, ki je te dajatve priznal.

(1)Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju od 8. oktobra 1991 do uveljavitve tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih druge države pogodbenice, se po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega sporazuma. V teh primerih velja za dan vložitve zahtevka po pravnih predpisih druge države pogodbenice dan, ko je pristojni nosilec prve države pogodbenice začel postopek. Pokojnine se odmerijo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.

(2)Če bi bil z uporabo prvega odstavka tega člena seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po pravnih predpisih ene države pogodbenice, bo pristojni nosilec te države pogodbenice izplačeval upravičencu tudi razliko med svojo že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, na naslednji način: a) upravičencu, ki je pokojnino že pridobil po pravnih predpisih ene države pogodbenice in ki ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v tej državi pogodbenici, bo pristojni nosilec pokojnino še naprej izplačeval v znesku, ki bi mu pripadal po pravnih predpisih te države pogodbenice. V tem primeru bo pristojni nosilec druge države pogodbenice izplačeval pokojnino neposredno pristojnemu nosilcu prve države pogodbenice; b) upravičencu, ki je pokojnino že pridobil v eni državi pogodbenici in ki ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v drugi državi pogodbenici ali v neki tretji državi, bo pristojni nosilec prve države pogodbenice izplačeval pokojnino, na novo odmerjeno po njegovih pravnih predpisih, in razliko med zadnjim izplačanim zneskom prej priznane pokojnine ter seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Razliko iz prejšnjega stavka bo pristojni nosilec prve države pogodbenice izplačeval, vse dokler seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, ne bo dosegel višine prej izplačevane pokojnine. V tem primeru bo pristojni nosilec druge države pogodbenice pokojnino izplačeval neposredno upravičencu ter bo o vsaki spremembi višine pokojnine obveščal pristojnega nosilca prve države pogodbenice.

(3)Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju od 8. oktobra 1991 do uveljavitve tega sporazuma na podlagi zavarovalne dobe, krajše od 12 mesecev, dopolnjene po pravnih predpisih te države pogodbenice, in z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih izključno po pravnih predpisih druge države pogodbenice, se bodo ponovno odmerile z uporabo 23. člena tega sporazuma in prvega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na začetek postopka in dan priznanja pravice.

Določbe Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah z dne 20. julija 1992 se uporabljajo tudi po uveljavitvi tega sporazuma, razen določb, ki se nanašajo na otroške dodatke.

(1)Državi pogodbenici se bosta medsebojno v pisni obliki in po diplomatski poti obvestili o izvedbi ustreznih postopkov po notranjepravnih predpisih obeh držav pogodbenic, potrebnih za uveljavitev tega sporazuma.

(2)Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je prejeto zadnje obvestilo iz prvega odstavka tega člena.

(3)Ta sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica ga lahko odpove v pisni obliki po diplomatski poti z odpovednim rokom šestih mesecev. Odpoved začne veljati z iztekom tekočega koledarskega leta.

(4)V primeru odpovedi tega sporazuma veljajo njegove določbe za pridobljene pravice še naprej, in sicer ne glede na omejujoče določbe, ki bi jih sistemi, ki pridejo v poštev, predvidevali za primer bivanja upravičenca v tujini.

(5)V primeru odpovedi tega sporazuma se začeti postopki za uveljavljanje pravic dokončajo po določbah tega sporazuma. V potrditev tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum. Sestavljeno v Ljubljani dne 28. aprila 1997 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni. Za Republiko Slovenijo Zoran Thaler l. r. zunanji minister Za Republiko Hrvaško Mate Granić l. r. zunanji minister Republika Slovenija i Republika Hrvatska želeći urediti međusobne odnose na području socijalnog osiguranja, sklapaju sljedeći sporazum

(1)U ovom sporazumu znače izrazi: 1. “Slovenija” Republiku Sloveniju; ”Hrvatska” Republiku Hrvatsku, 2. ”područje” za Sloveniju, slovensko državno područje; za Hrvatsku, hrvatsko državno područje 3. ”državljanin” u odnosu na Sloveniju slovenskog državljanina, u odnosu na Hrvatsku hrvatskog državljanina; 4. ”pravni propisi” zakoni i drugi propisi koji se odnose na područja socijalnog osiguranja iz članka 2. stavka 1. ovoga sporazuma; 5. ”nadležno tijelo” u odnosu na Sloveniju Ministarstvo za rad, obitelj i socijalna pitanja i Ministarstvo zdravstva, u odnosu na Hrvatsku Ministarstvo rada i socijalne skrbi i Ministarstvo zdravstva; 6. ”nositelj” ustanova ili tijelo nadležno za primjenu pravnih propisa iz članka 2. stavka 1. ovoga sporazuma; 7. ”nadležni nositelj” nositelj kod kojega je osigurana osoba u trenutku podnošenja zahtjeva za davanje ili davanje u naravi ili kod kojega ima ili bi mogla imati pravo na davanje ili davanje u naravi; 8. ”pomoćni nositelj” ustanova ili tijelo države ugovornice koje pruža pomoć nadležnom nositelju u primjeni ovoga sporazuma; 9. ”tijelo za vezu” tijela koja će nadležna tijela ovlastiti za održavanje izravnih međusobnih odnosa, radi lakše provedbe ovoga sporazuma; 10. ”osiguranik” osoba osigurana, prema pravnim propisima iz članka 2. stavka 1. ovoga sporazuma; 11. “član obitelji” osoba određena ili priznata kao takva, prema pravnim propisima iz članka 2. stavka 1. ovoga sporazuma; 12. “stalno prebivalište” mjesto u koje se osoba naseli s namjerom da u njemu stalno živi i u kojem je prijavljena u skladu s odgovarajućim pravnim propisima; 13. “privremeni boravak” mjesto na području jedne države ugovornice u kojem se privremeno zadržava ili boravi osoba koja ima stalno prebivalište na području druge države ugovornice; 14. “razdoblje osiguranja” razdoblja plaćanja doprinosa ili zaposlenja ili profesionalne djelatnosti kao i sva druga razdoblja koja su utvrđena ili priznata kao razdoblja osiguranja kao i sva razdoblja posebnog staža, priznata prema pravnim propisima država ugovornica; 15. “davanje” svako novčano davanje, prema pravnim propisima iz članka 2. stavka 1. ovoga sporazuma; 16. “davanje u naravi” usluge koje se pružaju u okviru obveznog zdravstvenog osiguranja, prema odredbama ovoga sporazuma; 17. “hitne zdravstvene usluge” davanja u naravi koja se ne mogu odgoditi, a da život ili zdravlje osobe ne bude ugroženo.

(2)U ovom sporazumu ostali izrazi imaju ono značenje koje utvrđuju pravni propisi država ugovornica.

(1)Ovaj se sporazum odnosi na pravne propise: u Sloveniji o: a) zdravstvenom osiguranju, b) mirovinskom i invalidskom osiguranju, c) osiguranju za slučaj nezaposlenosti, d) nadoknadi plaće za vrijeme porodiljnog dopusta; u Hrvatskoj o: a) zdravstvenom osiguranju i zdravstvenoj zaštiti, b) mirovinskom i invalidskom osiguranju, c) osiguranju za slučaj nezaposlenosti.

(2)Ovaj se sporazum odnosi na sve pravne propise koji ujedinjuju, mijenjaju ili dopunjuju pravne propise navedene u stavku 1.ovoga članka.

(3)Ovaj se sporazum ne odnosi na pravne propise o drugim sustavima ili o drugim novim granama socijalnog osiguranja. Ovaj se sporazum primjenjuje na: a) osobe za koje vrijede ili su vrijedili pravni propisi jedne ili obiju država ugovornica; b) druge osobe, ako ostvaruju prava na osnovi osiguranja osoba navedenih pod a). Pri primjeni pravnih propisa jedne države ugovornice, državljani druge države ugovornice izjednačeni su s državljanima prve države ugovornice ako ovim sporazumom nije drukčije određeno.

(1)Ako ovaj sporazum ne određuje drugačije mirovine i druga davanja, na koja postoji pravo prema pravnim propisima jedne države ugovornice, ne smiju se smanjivati, mijenjati, staviti u mirovanje, oduzeti ili plijeniti zbog toga što korisnik prebiva na području druge države ugovornice.

(2)Državljanima druge države ugovornice, koji prebivaju u trećoj državi, isplaćuje prva država ugovornica mirovine i druga davanja pod jednakim uvjetima kao i svojim državljanima koji tamo prebivaju.

(3)Zaštitni dodatak, doplatak za pomoć i njegu, novčane naknade koje osobe primaju u svezi s invalidnošću, naknada za nezaposlenost i druga davanja koja ovise o cenzusu prihoda, ne isplaćuju se u drugu državu ugovornicu. Ako obavljanje neke djelatnosti, koja donosi prihod ili određeno obvezno osiguranje, ima pravni učinak na određena davanja iz socijalnog osiguranja, prema pravnim propisima jedne države ugovornice, odgovarajuća djelatnost ili odgovarajuće obvezno osiguranje ima u drugoj državi ugovornici isti pravni učinak. Za obvezno osiguranje zaposlene osobe kao i osobe koja obavlja samostalnu djelatnost vrijede pravni propisi države ugovornice, na čijem se području posao, odnosno samostalna djelatnost obavlja, ako člankom 8. i 9. ovoga sporazuma nije određeno drugačije.

(1)Ako poslodavac, sa sjedištem na području jedne države ugovornice, pošalje svojega zaposlenika na područje druge države ugovornice, tada se do kraja 24. kalendarskog mjeseca, od početka rada na području druge države ugovornice, na zaposlenika primjenjuju pravni propisi prve države ugovornice, kao da je on još uvijek zaposlen na području prve države ugovornice.

(2)Osoba koja obavlja samostalnu djelatnost na području jedne države ugovornice i ode na područje druge države ugovornice, da bi za kraće razdoblje obavljala takvu djelatnost, ostaje osigurana prema pravnim propisima prve države ugovornice, ako njezin boravak na području druge države ugovornice ne prijeđe 12 mjeseci. Ako se navedena djelatnost zbog nepredviđenih okolnosti produži preko 12 mjeseci, primjena pravnih propisa prve države ugovornice može se, uz pristanak nadležnog tijela države u kojoj se djelatnost privremeno obavlja, produžiti za još 12 mjeseci.

(3)Na putujuće osoblje poslodavca koji se bavi zračnim, cestovnim ili željezničkim prometom primjenjuju se pravni propisi države ugovornice, na čijem području se nalazi sjedište poslodavca.

(4)Na zaposlenika zaposlenoga u poslovnici ili stalnom predstavništvu poduzeća, čije se sjedište nalazi na području druge države ugovornice, primjenjuju se pravni propisi države ugovornice na čijem se području nalazi poslovnica ili stalno predstavništvo.

(5)Za posadu broda kao i druge osobe zaposlene na brodu primjenjuju se pravni propisi države ugovornice pod čijom zastavom brod plovi. Na osobe koje obavljaju poslove utovora i istovara broda, popravka ili nadzora broda, dok se on nalazi u luci druge države ugovornice, primjenjuju se pravni propisi države ugovornice u kojoj je luka.

(6)Na osobu zaposlenu u državnoj upravi ili javnoj službi, koja je izaslana iz jedne države ugovornice u drugu, primjenjuju se pravni propisi države ugovornice iz koje je izaslana.

(1)Za članove diplomatskog i/ili konzularnog predstavništva vrijede pravni propisi države šiljateljice, koja ih je poslala na rad u državu primateljicu.

(2)Stavak 1. ovoga članka vrijedi i za članove administrativnog i tehničkog osoblja kao i za članove kućnog osoblja diplomatskog i/ili konzularnog predstavništva koji nisu državljani države primateljice niti u njoj imaju stalno prebivalište.

(3)Bez obzira na odredbu stavka 2. ovoga članka, članovi adminstrativnog i tehničkog osoblja diplomatskog i/ili konzularnog predstavništva, koji su državljani države šiljateljice, a koji imaju stalno prebivalište u državi primateljici, mogu u roku od tri mjeseca, nakon početka zaposlenja, izabrati primjenu pravnih propisa države šiljateljice.

(4)Stavak 1. ovoga članka vrijedi i za osobe zaposlene u osobnoj službi kod diplomatskog ili konzularnog predstavnika, ako su državljani države šiljateljice i imaju u toj državi stalno prebivalište.

(5)Ako zaposlene osobe nisu državljani države šiljateljice i u toj državi nemaju stalno prebivalište, primjenjuju se pravni propisi koji vrijede u državi primateljici. Diplomat ili član diplomatskog i/ili konzularnog predstavništva koji zapošljava osobe spomenute u prethodnoj rečenici obvezan je pridržavati se pravnih propisa koji vrijede za poslodavca u državi primateljici.

(1)Na zajednički zahtjev zaposlenika i njegova poslodavca, odnosno osobe koja obavlja samostalnu djelatnost, nadležna tijela država ugovornica mogu dogovorno produžiti rokove iz članka 8. stavka 1. i 2. ovoga sporazuma te dogovoriti iznimke primjene odredaba od čl. 7. do 9. ovoga sporazuma.

(2)Ako je prema stavku 1. ovoga članka za nekog zaposlenika dogovorena primjena pravnih propisa jedne države ugovornice, premda je zaposlen na području druge države ugovornice, tada se pravni propisi primjenjuju tako kao da je zaposlen na području prve države ugovornice. Za stjecanje, očuvanje i ponovno uspostavljanje prava iz zdravstvenog osiguranja zbrajaju se razdoblja osiguranja, koja se uzimaju u obzir prema pravnim propisima obiju država ugovornica, ako se ne odnose na isto razdoblje.

(1)Osiguranik, zdravstveno osiguran kod nadležnog nositelja jedne države ugovornice ima pravo na hitne zdravstvene usluge za vrijeme privremenog boravka na području druge države ugovornice.

(2)U slučaju da je osigurani slučaj već nastao, osiguranik mora, prije privremene promjene boravka, pribaviti suglasnost nadležnog nositelja. Suglasnost se može uskratiti zbog zdravstvenog stanja, a može se dati i naknadno ako iz opravdanih razloga nije prethodno zatražena.

(3)Davanja u naravi iz stavka 1. i 2. ovoga članka osiguraniku pruža pomoćni nositelj na teret nadležnog nositelja. Trajanje prava određuje se, prema pravnim propisima nadležnog nositelja, a opseg, vrsta i način pružanja davanja u naravi, prema pravnim propisima pomoćnog nositelja.

(4)Za pružanje davanja u naravi veće vrijednosti (ortopedska i druga pomagala), potrebna je prethodna suglasnost nadležnog nositelja, osim ako se na odobrenje toga davanja ne može čekati, zbog pružanja hitne zdravstvene usluge.

(5)Odredbe stavka 1. do 4. ovoga članka primjenjuju se i na članove obitelji osiguranika.

(1)Osobe iz članka 8. stavka 1., 2. i 6. i iz članka 9. ovoga sporazuma davanja u naravi ostvaruju, prema pravnim propisima države ugovornice u koju su poslane na teret nadležnog nositelja.

(2)Odredba stavka 1. ovoga članka primjenjuje se uz suglasnost nadležnog nositelja i na članove obitelji, koji borave s osiguranikom na području druge države ugovornice. Članovi obitelji koji su zdravstveno osigurani kod nadležnog nositelja jedne države ugovornice imaju pravo na davanje u naravi na njegov teret na području druge države ugovornice, ako tamo imaju stalno prebivalište. Opseg, vrsta i način ostvarivanja davanja u naravi određuju se prema pravnim propisima pomoćnog nositelja, a trajanje prava i krug članova obitelji, prema pravnim propisima nadležnog nositelja.

(1)Umirovljenik koji prima mirovinu, prema pravnim propisima obiju država ugovornica, ima pravo na zdravstveno osiguranje prema pravnim propisima države ugovornice u kojoj ima stalno prebivalište.

(2)Umirovljenik koji prima mirovinu samo prema pravnim propisima jedne države ugovornice, a ima stalno prebivalište na području druge države ugovornice, ima pravo na davanja u naravi prema pravnim propisima druge države ugovornice, a na teret nadležnog nositelja prve države ugovornice. U slučaju privremenog boravka na području prve države ugovornice, korisnik mirovine ima pravo na hitne zdravstvene usluge prema pravnim propisima i na teret te države ugovornice.

(3)Odredbe stavka 1. i 2. ovoga članka primjenjuju se i na članove obitelji umirovljenika pri čemu se krug članova obitelji i trajanje prava određuju prema pravnim propisima nadležnog nositelja. Davanja u naravi u svezi s člankom 12. do 15. ovoga sporazuma osigurava pomoćni nositelj: u Sloveniji – područna jedinica Zavoda za zdravstveno osiguranje Slovenije, nadležna prema mjestu boravka, u Hrvatskoj – mjesno nadležni područni ured Hrvatskog zavoda za zdravstveno osiguranje.

(1)Troškove davanja u naravi, prema odredbama ovoga sporazuma, nadoknađuje nadležni nositelj u stvarnoj svoti.

(2)Nadležni nositelji mogu dogovoriti drugačiji način međusobnog nadoknađivanja troškova.

(3)Nadležni nositelj isplaćuje davanja prema svojim pravnim propisima i na svoj teret, osim u slučajevima kada se troškovi nadoknađuju u paušalnim svotama.

(1)Osobe koje odu iz jedne države ugovornice u drugu državu ugovornicu imaju pravo na nadoknadu plaće za vrijeme porodiljnog dopusta, prema pravnim propisima države ugovornice u kojoj su bile zaposlene u trenutku stjecanja tog prava, ako ispunjavaju uvjete koje za stjecanje tog prava propisuje ta država ugovornica.

(2)Ako je za stjecanje prava na nadoknadu plaće za vrijeme porodiljnog dopusta, prema pravnim propisima države ugovornice koja osigurava to pravo, uvjet prethodno razdoblje zaposlenja, zbrajaju se prema potrebi razdoblja zaposlenja u obje države ugovornice.

(3)U slučajevima kada visina nadoknade plaće, za vrijeme porodiljnog dopusta, ovisi o visini prethodne plaće korisnika, a korisnik je ispunio propisano razdoblje zaposlenja prema stavku 2. ovoga članka, kao prethodna plaća uzima se u obzir samo plaća koju je korisnik stekao u državi ugovornici, koja osigurava pravo na nadoknadu plaće za vrijeme porodiljnog dopusta i to tako da se plaća ostvarena u toj državi uzima kao plaća ostvarena u cjelokupnom propisanom razdoblju. Ako osoba ispunjava uvjete za stjecanje prava na davanje u svezi sa zaštitom majčinstva, prema pravnim propisima obiju država ugovornica, pravo na to davanje priznaje se samo prema pravnim propisima države ugovornice u kojoj osoba ima stalno prebivalište. Ako osoba sa stalnim prebivalištem u jednoj od država ugovornica, na temelju važećeg ugovora o zaposlenju, radi stupanja na posao putuje u drugu državu ugovornicu bez prekida, najkraćim putem i na putu u mjesto zaposlenja doživi nesreću, troškove davanja u naravi i davanja snosi nositelj te druge države ugovornice, u skladu s pravnim propisima o osiguranju za slučaj nesreće na poslu. To vrijedi i za nesreću koju zaposleni doživi pri povratku u državu stalnog prebivališta, neposredno nakon proteka ugovora o zaposlenju na temelju kojega je bio zaposlen u drugoj državi ugovornici.

(1)Ako je u slučaju profesionalne bolesti potrebno uzeti u obzir pravne propise obiju država ugovornica, davanje će se priznati samo prema pravnim propisima one države ugovornice na čijem je području osiguranik posljednji put obavljao djelatnost koja je uzrokovala profesionalnu bolest i ako osiguranik, prema tim pravnim propisima, ispunjava uvjete.

(2)Ako je osiguranik u jednoj državi ugovornici već stekao pravo na davanje zbog profesionalne bolesti, nadležni nositelj te države ugovornice je obvezan pružiti davanje i u slučaju pogoršanja bolesti. Ako je međutim, osiguranik, nakon ostvarivanja prava na davanje u prvoj državi ugovornici, obavljao posao u drugoj državi ugovornici, koji sadrži isti rizik za profesionalnu bolest za koju je već ostvario davanje, nositelj druge države ugovornice je obvezan osigurati daljnje istovrsno davanje.

(1)Ako je osiguranik ostvario razdoblja osiguranja, prema pravnim propisima obiju država ugovornica, ta se razdoblja zbrajaju pri stjecanju, održavanju ili ponovnom priznanju prava na davanja, ako se ne odnose na isto razdoblje. U kojem opsegu i na koji način se razdoblje osiguranja uzima u obzir određuju pravni propisi one države ugovornice u kojoj je osiguranik ostvario to razdoblje osiguranja.

(2)Ako primjenom stavka 1. ovoga članka nisu ispunjeni uvjeti za priznanje prava na davanje, za državljane država ugovornica nadležni nositelj uzima u obzir i razdoblja osiguranja ostvarena u trećim državama s kojima obje države ugovornice imaju sporazume o socijalnom osiguranju ili socijalnoj sigurnosti, a koji predviđaju zbrajanje razdoblja osiguranja.

(3)Razdoblje osiguranja ostvareno u drugoj državi ugovornici uzima se u obzir samo u stvarnom trajanju.

(4)Ako prema pravnim propisima jedne države ugovornice postoji pravo na davanje bez zbrajanja razdoblja osiguranja, nadležni nositelj te države ugovornice priznat će odgovarajuće davanje samo na osnovi razdoblja osiguranja koje uzima u obzir prema svojim pravnim propisima. Ako razdoblje osiguranja koje se uzima u obzir, prema pravnim propisima jedne države ugovornice, ne dosegne ukupno 12 mjeseci, tada se prema tim pravnim propisima ne priznaje nikakvo davanje. To ne vrijedi ako prema tim pravnim propisima postoji pravo na davanje samo na temelju tog razdoblja osiguranja. Navedeno razdoblje osiguranja obvezan je uzeti u obzir nositelj druge države ugovornice pri stjecanju, održavanju ili ponovnom priznavanju prava na davanje i pri njegovom izračunavanju tako kao da je to razdoblje osiguranja ostvareno prema njegovim pravnim propisima. Ako je pravo na davanje, prema pravnim propisima jedne države ugovornice, uvjetovano činjenicom da su određena razdoblja osiguranja navršena u određenom razdoblju, te ako ti pravni propisi predviđaju da se to razdoblje produžava na osnovi određenih činjeničnih stanja ili razdoblja osiguranja, za produženje će se uzeti u obzir i razdoblja osiguranja navršena prema pravnim propisima druge države ugovornice ili, usporediva činjenična stanja u drugoj državi ugovornici. Usporediva činjenična stanja jesu razdoblja primanja invalidske ili starosne mirovine, davanja za slučaj bolesti, nezaposlenosti ili nesreće na poslu prema pravnim propisima druge države ugovornice.

(1)Ako osiguranik ili član njegove obitelji ispunjava uvjete za davanje, uzimajući u obzir samo članak 22. stavak 1. ili 2. ovoga sporazuma, pravo na davanje utvrđuje se na sljedeći način: a) nositelj svake države ugovornice treba, prema svojim pravnim propisima, utvrditi da li zbrajanjem razdoblja osiguranja, kao što je određeno u članku 22. ovoga sporazuma, određena osoba prema tim pravnim propisima, ispunjava uvjete za priznavanje prava na davanje; b) ako postoji pravo na davanje, svaki nositelj koji dolazi u obzir treba najprije izračunati teorijsku svotu davanja koju bi trebao isplaćivati ako bi prema vlastitim pravnim propisima morao uzeti u obzir cjelokupno razdoblje osiguranja navršeno prema pravnim propisima obiju država ugovornica. Ako svota davanja ne ovisi o dužini razdoblja osiguranja, uzima se kao teorijska svota; c) na osnovi te svote nositelj treba utvrditi svotu koju je dužan isplaćivati razmjerno dužini razdoblja osiguranja navršenog prema svojim pravnim propisima i ukupnog razdoblja osiguranja; d) ako je u provedbi slova c) ukupno razdoblje osiguranja, koje se uzima u obzir u članku 22. stavku 1. i 2. ovoga sporazuma, duže od najdužega mogućeg razdoblja osiguranja, koje je, prema pravnim propisima jedne države ugovornice, određeno za utvrđivanje visine davanja, djelomična svota davanja izračunava se razmjerno razdoblju osiguranja navršenog prema pravnim propisima te države ugovornice i njezinog najdužega mogućeg razdoblja osiguranja.

(2)Hrvatski nositelj neće primijeniti odredbu stavka 1. slova b) do d) ovoga članka ako bi za osiguranika bilo povoljnije utvrđivanje visine davanja samo na osnovi hrvatskih razdoblja osiguranja.

(3)Svaka država ugovornica pri primjeni stavka 1. slova b) ovoga članka, za izračun osnovice za određivanje mirovine, uzima u obzir samo razdoblja osiguranja navršena na vlastitom području. Razdoblje osiguranja ostvareno u obveznom osiguranju, prema pravnim propisima jedne države ugovornice, uzima se u obzir pri ostvarivanju prava na novčanu naknadu u slučaju nezaposlenosti, prema pravnim propisima druge države ugovornice, ako je nezaposlena osoba u državi ugovornici u kojoj ostvaruje naknadu u posljednjih 12 mjeseci prije podnošenja zahtjeva za naknadu bila u radnom odnosu, te je bila obvezno osigurana za slučaj nezaposlenosti najmanje 9 mjeseci, bez povrede propisa o zapošljavanju stranaca.

(1)Nadležna će tijela Administrativnim sporazumom urediti način provedbe ovoga sporazuma.

(2)Administrativnim sporazumom iz stavka 1. ovoga članka nadležna će tijela odrediti tijela za vezu radi lakše provedbe ovoga sporazuma, osobito zbog uspostave jednostavnijeg i bržeg povezivanja nositelja obiju država ugovornica.

(3)Nadležna tijela država ugovornica obavještavat će se: a) o svim poduzetim mjerama za provedbu ovoga sporazuma, b) o svim promjenama svojih pravnih propisa u svezi s primjenom ovoga sporazuma, u roku od 60 dana, nakon njihovog stupanja na snagu.

(4)Pri primjeni ovoga sporazuma nadležna tijela i nositelji država ugovornica međusobno se pomažu i postupaju tako kao da se radi o primjeni njihovih vlastitih pravnih propisa. Ta je službena pomoć besplatna.

(5)Nadležna tijela i nositelji država ugovornica mogu, radi primjene ovoga sporazuma, međusobno izravno stupiti u vezu, a mogu stupiti u vezu i s osobama koje sudjeluju u postupku ili s njihovim opunomoćenicima.

(6)Nadležna tijela i nositelji jedne države ugovornice ne smiju odbiti podnesene zahtjeve i druge podneske ili dopise samo radi toga jer su napisani na službenom jeziku druge države ugovornice.

(7)Liječničke preglede, koji se obavljaju pri provedbi pravnih propisa jedne države ugovornice, a odnose se na osobe koje borave na području druge države ugovornice, obavit će, na traženje nadleženog nositelja i na njegov teret, nositelj u mjestu boravka osobe. Troškovi se ne naknađuju ako se liječnički pregledi obavljaju u interesu nositelja obiju država ugovornica.

(8)Za sudsku pravnu pomoć primjenjuju se odredbe sporazuma između država ugovornica koji vrijedi za pružanje pravne pomoći u građanskopravnim stvarima.

(1)Ako su, prema pravnim propisima jedne države ugovornice, pisani podnesci ili isprave koje treba priložiti radi primjene tih pravnih propisa djelomično ili u cijelosti oslobođeni od pristojbi, uključujući konzularne i upravne pristojbe, to oslobađanje vrijedi i za odgovarajuće pisane podneske i isprave koje treba priložiti radi primjene ovoga sporazuma ili pravnih propisa druge države ugovornice iz članka 2. stavka 1. ovoga sporazuma.

(2)Za isprave koje treba priložiti radi primjene ovoga sporazuma ili pravnih propisa jedne države ugovornice iz članka 2. stavka 1. ovoga sporazuma nositeljima druge države ugovornice nije potrebna ovjera ili neka slična formalnost.

(1)Zahtjevi, izjave ili pravna sredstva, koja se primjenom ovoga sporazuma ili pravnih propisa jedne države ugovornice podnose nadležnom tijelu, nositelju ili nekoj drugoj nadležnoj službi jedne države ugovornice, smatraju se zahtjevima, izjavama ili pravnim sredstvima podnesenim nadležnom tijelu, nositelju ili drugoj nadležnoj službi druge države ugovornice.

(2)Zahtjev za davanje, podnesen prema pravnim propisima jedne države ugovornice, smatra se također i zahtjevom za odgovarajuće davanje, prema pravnim propisima druge države ugovornice, koje dolazi u obzir primjenom ovoga sporazuma. To ne vrijedi ako podnositelj zahtjeva izričito zahtijeva da se odgodi utvrđivanje prava na davanje zbog starosti, prema pravnim propisima druge države ugovornice.

(3)Zahtjevi, izjave ili pravna sredstva, koja se primjenom pravnih propisa jedne države ugovornice trebaju podnijeti u određenom roku nadležnom tijelu, nositelju ili drugoj nadležnoj službi te države ugovornice, mogu se u tom istom roku podnijeti odgovarajućem nadležnom tijelu, nositelju ili drugoj nadležnoj službi druge države ugovornice.

(4)U slučajevima iz stavka 1. do 3. ovoga članka navedene službe odmah prosljeđuju zahtjeve, izjave ili pravna sredstva izravno ili putem tijela za vezu država ugovornica odgovarajućem nadležnom tijelu, nositelju ili drugoj nadležnoj službi.

(1)Nadležni nositelj isplaćuje davanja s oslobađajućim učinkom, u valuti koja vrijedi u njegovoj državi. Pri preračunavanju davanja u valutu druge države ugovornice mjerodavan je onaj tečaj koji je vrijedio na dan kada je nositelj davanje doznačio isplatnom tijelu u svojoj državi radi isplate korisniku u drugu državu ugovornicu.

(2)Ako je potrebno da jedan nositelj plaća nositelju druge države ugovornice, plaćanje se obavlja u valuti druge države ugovornice.

(3)Doznake se, na temelju ovoga sporazuma, šalju u skladu sa sporazumom o platnom prometu koji vrijedi između država ugovornica u trenutku slanja doznake.

(1)Ovršne odluke sudova, kao i odluke drugih tijela ili nositelja jedne države ugovornice te dokazi o neplaćanju doprinosa(isprave) ili drugih potraživanja iz socijalnog osiguranja, kao i zahtjev za vraćanje neopravdano primljenog davanja, priznaju se i u drugoj državi ugovornici.

(2)Priznavanje se može odbiti jedino ako se protivi pravnom poretku one države ugovornice u kojoj bi se odluka ili isprava trebala priznati.

(3)Na osnovi ovršnih odluka i isprava, priznatih prema stavku 1. ovoga članka, provodi se ovrha u drugoj državi ugovornici. Ovršni se postupak provodi prema pravnim propisima koji vrijede za ovrhu donijetih odgovarajućih odluka i isprava u onoj državi ugovornici na čijem se području provodi ovrha. Primjerak odluke ili isprave mora sadržavati potvrdu o njezinoj ovršnosti (klauzula o ovršnosti).

(1)Ako je nositelj jedne države ugovornice isplaćivao akontaciju davanja za određeno razdoblje tada će, na njegov zahtjev, nositelj druge države ugovornice zadržati isplatu zaostatka odgovarajućeg davanja koje se odnosi na to isto razdoblje i za koji postoji pravo, prema pravnim propisima druge države ugovornice. Ako je nositelj jedne države ugovornice isplaćivao korisniku veće davanje nego što mu pripada za razdoblje za koje je nositelj druge države ugovornice naknadno priznao odgovarajuće davanje, tada se razlika između isplaćenog i pripadajućeg davanja smatra akontacijom u smislu prethodne rečenice.

(2)Ako je nositelj socijalne pomoći jedne države ugovornice odobrio socijalnu pomoć za razdoblje za koje je naknadno, prema pravnim propisima druge države ugovornice, priznato pravo na davanje, nadležni nositelj te države ugovornice zadržava, na zahtjev, a u korist nositelja socijalne pomoći, zaostatke koji se odnose na isto razdoblje, do visine isplaćene socijalne pomoći, kao da se radi o isplaćenoj socijalnoj pomoći nositelja te druge države ugovornice. Ako pravo na naknadu štete u pogledu istovrsnih davanja za isti štetni događaj imaju nositelj jedne i druge države ugovornice, nositelj jedne države ugovornice, na prijedlog nositelja druge države ugovornice, ostvaruje i njegovo pravo na naknadu štete. Treća osoba može potraživanja obaju nositelja podmiriti na način da ih podmiri jednom ili drugom nositelju s oslobađajućim učinkom. Nositelji su obvezni razmjerno se namiriti, prema davanjima koja isplaćuju.

(1)Sporove između država ugovornica pri tumačenju i primjeni ovoga sporazuma, nadležna tijela rješavaju dogovorno.

(2)Ako se spor na taj način ne može riješiti tada se, na zahtjev jedne od država ugovornica predmet spora iznosi pred arbitražni sud.

(3)Arbitražni se sud saziva od slučaja do slučaja, pri čemu svaka država ugovornica imenuje jednog člana, a oba člana sporazumno biraju državljanina neke treće države kao predsjednika, kojega imenuju vlade obiju država ugovornica. Članovi se imenuju u roku od dva mjeseca, a predsjednik u roku od tri mjeseca nakon što jedna država ugovornica obavijesti drugu da želi iznijeti spor pred arbitražni sud.

(4)Ako se rokovi navedeni u stavku 3. ne ispune tada u nedostatku drugog dogovora svaka država ugovornica može zamoliti predsjednika Europskog suda za ljudska prava da obavi potrebna imenovanja. Ako je predsjednik Europskog suda za ljudska prava državljanin jedne od država ugovornica ili je iz nekog drugog razloga spriječen, imenovanje će obaviti potpredsjednik. Ako je i potpredsjednik državljanin jedne od država ugovornica ili je i on spriječen, imenovanje obavlja sljedeći član suda po položaju koji nije državljanin niti jedne od država ugovornica.

(5)Arbitražni sud odlučuje većinom glasova, na osnovi sporazuma koji postoje između država ugovornica i na osnovi međunarodnog općeg prava. Njegove su odluke obvezujuće. Svaka država ugovornica snosi troškove svoga člana kao i troškove zastupanja u postupku pred arbitražnim sudom. Troškove za predsjednika i ostale troškove snose države ugovornice u jednakim dijelovima. Arbitražni sud može urediti plaćanje troškova i na neki drugi način. U svemu ostalom arbitražni sud sam uređuje svoj postupak.

(1)Ovim se sporazumom ne zasniva nikakvo pravo na isplatu davanja za razdoblje prije njegova stupanja na snagu.

(2)Za utvrđivanje prava na davanje prema ovom sporazumu, uzimaju se u obzir i razdoblja osiguranja koja su, prema pravnim propisima država ugovornica, ostvarena prije stupanja na snagu ovog sporazuma.

(3)Izuzetno od odredbe članka 22. stavka 3. ovog sporazuma, razdoblja osiguranja ostvarena, prema pravnim propisima obiju država ugovornica koji su vrijedili u vrijeme dok su obje države ugovornice primjenjivale pravne propise bivše Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, uzimaju se u obzir u trajanju kako su priznata prema tim pravnim propisima.

(4)Bez obzira na stavak 1. ovog članka ovaj sporazum vrijedi i za osigurane slučajeve koji su nastali prije njegova stupanja na snagu.

(5)Davanja koja pripadaju tek na temelju ovoga sporazuma utvrđuju se na zahtjev korisnika. Ako se zahtjev podnese u roku od dvije godine nakon stupanja na snagu ovoga sporazuma, tada se davanja priznaju od dana stupanja na snagu ovoga sporazuma, a ako se zahtjev podnese nakon toga roka, davanja se priznaju od dana koji je određen, prema pravnim propisima svake države ugovornice. Davanja koja je nadležni nositelj jedne države ugovornice priznao prema pravnim propisima bivše Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije do 8. listopada 1991., uračunavanjem razdoblja osiguranja navršenih prema pravnim propisima druge države ugovornice, ostaju obveza nadležnog nositelja države ugovornice koji je ta davanja priznao.

(1)Mirovine koje je nadležni nositelj jedne države ugovornice priznao u razdoblju od 8. listopada 1991. do stupanja na snagu ovoga sporazuma, uračunavanjem razdoblja osiguranja navršenih prema pravnim propisima druge države ugovornice, po službenoj će se dužnosti odrediti prema odredbama ovoga sporazuma. U tim slučajevima, za dan podnošenja zahtjeva prema pravnim propisima druge države ugovornice uzima se dan kada je nadležni nositelj prve države ugovornice pokrenuo postupak. Mirovine se određuju prema pravnim propisima obiju država ugovornica od prvog dana sljedećeg mjeseca nakon mjeseca u kojem je nadležni nositelj koji je prvi priznao pravo na mirovinu, pokrenuo postupak za ponovno određivanje mirovine.

(2)Ako u primjeni stavka 1. ovoga članka zbrojene mirovine određene prema pravnim propisima obiju država ugovornica budu niže od prije priznate mirovine koja bi se na dan ponovnog određivanja isplaćivala prema pravnim propisima jedne države ugovornice, nadležni nositelj te države ugovornice, isplaćivat će korisniku i razliku između svoje prije priznate mirovine i zbrojenih mirovina određenih prema pravnim propisima obiju država ugovornica na sljedeći način: a) korisniku, koji je već ostvario mirovinu prema pravnim propisima jedne države ugovornice i koji na dan ponovnog određivanja mirovine ima stalno prebivalište u toj državi ugovornici, nadležni će nositelj mirovinu i nadalje isplaćivati u svoti koja bi mu pripadala prema pravnim propisima te države ugovornice.U tom će slučaju nadležni nositelj druge države ugovornice mirovinu isplaćivati izravno nadležnom nositelju prve države ugovornice; b) korisniku, koji je mirovinu već ostvario u jednoj državi ugovornici, a koji na dan ponovnog određivanja mirovine ima stalno prebivalište u drugoj državi ugovornici, ili u nekoj trećoj državi, nadležni će nositelj prve države ugovornice isplaćivati mirovinu nanovo određenu prema svojim pravnim propisima i razliku između zadnje isplaćene svote prije priznate mirovine i ukupno zbrojenih mirovina određenih prema pravnim propisima obiju država ugovornica. Razliku iz prethodne rečenice nadležni će nositelj prve države ugovornice isplaćivati sve dok zbrojene mirovine određene prema pravnim propisima obiju država ugovornica ne dosegnu visinu prije isplaćivane mirovine. U tom će slučaju nadležni nositelj druge države ugovornice mirovinu isplaćivati izravno korisniku, te će o svakoj promjeni visine mirovine obavještavati nadležnog nositelja prve države ugovornice.

(3)Mirovine koje je nadležni nositelj jedne države ugovornice priznao u razdoblju od 8. listopada 1991. do stupanja na snagu ovog sporazuma na osnovi razdoblja osiguranja kraćeg od 12 mjeseci navršenog prema pravnim propisima te države ugovornice i uzimajući u obzir razdoblja osiguranja ostvarena isključivo prema pravnim propisima druge države ugovornice, ponovno će se odrediti primjenom članka 23. ovoga sporazuma i stavka 1. ovoga članka u dijelu koji se odnosi na pokretanje postupka i dan priznanja prava. Odredbe Ugovora između Republike Slovenije i Republike Hrvatske o vojnim mirovinama od 20. srpnja 1992. godine, primjenjuju se i nakon stupanja na snagu ovog sporazuma, osim odredaba koje se odnose na doplatak za djecu.

(1)Države ugovornice međusobno će se u pisanom obliku i diplomatskim putem obavijestiti o provedbi odgovarajućih postupaka prema unutarnjim pravnim propisima obiju država ugovornica potrebnih za stupanje na snagu ovoga sporazuma.

(2)Ovaj sporazum stupa na snagu prvoga dana mjeseca koji slijedi mjesecu u kojem je primljena posljednja obavijest iz stavka 1. ovoga članka.

(3)Ovaj se sporazum sklapa na neodređeno vrijeme. Svaka država ugovornica može ga u pisanom obliku, diplomatskim putem otkazati uz otkazni rok od šest mjeseci. Otkaz stupa na snagu istekom tekuće kalendarske godine.

(4)U slučaju otkaza ovoga sporazuma i nadalje vrijede njegove odredbe za stečena prava i to bez obzira na ograničavajuće odredbe, koje bi sustavi, koji dolaze u obzir, predviđali za slučaj boravka korisnika u inozemstvu.

(5)U slučaju otkazivanja ovoga sporazuma započeti postupci za ostvarivanje prava završit će se prema odredbama ovoga sporazuma. Radi potvrđivanja navedenog, opunomoćenici su potpisali ovaj sporazum. Sastavljeno u Ljubljani dne 28. travnja l997. u dva izvornika, svaki na slovenskom i hrvatskom jeziku pri čemu su oba teksta jednako vjerodostojna. Za Republiku Sloveniju: Zoran Thaler, v. r. ministar vanjskih poslova Za Republiku Hrvatsku: dr. Mate Granić, v. r. ministar vanjskih poslova

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 540-01/97-11/1 Ljubljana, dne 28. oktobra 1997 Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.