Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju (BMNSZ)

Ratificirata se Sporazum med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju ter Administrativni dogovor o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju, podpisana v Ljubljani 8. oktobra 2010 in Podgorici 12. maja 2011.

Sporazum in administrativni dogovor se v izvirniku v slovenskem in črnogorskem jeziku glasita: Republika Slovenija in Črna gora (v nadaljevanju pogodbenici) z namenom, da bi uredili medsebojne odnose na področju socialnega zavarovanja, skleneta naslednji sporazum:

(1)V tem sporazumu pomenijo izrazi: 1. ozemlje za Republiko Slovenijo – ozemlje Republike Slovenije, za Črno goro – ozemlje Črne gore; 2. državljan za Republiko Slovenijo – državljana Republike Slovenije, za Črno goro – državljana Črne gore; 3. pravni predpisi zakone in druge predpise, ki se nanašajo na področja, navedena v prvem odstavku 2. člena tega sporazuma; 4. pristojni organi za Republiko Slovenijo – ministrstva, pristojna za pravne predpise iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma, za Črno goro – ministrstva, pristojna za pravne predpise iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 5. nosilec zavod, sklad ali organ, pristojen za izvajanje pravnih predpisov iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 6. pristojni nosilec nosilca, pri katerem je oseba zavarovana na dan vložitve zahtevka za dajatev ali storitev ali pri katerem ima ali bi imela pravico do dajatve ali storitve; 7. organi za zvezo organe, pooblaščene za neposredne stike za učinkovitejše izvajanje tega sporazuma; 8. zavarovanec osebo, zavarovano po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 9. družinski član osebo, ki je kot taka določena ali priznana po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 10. zavarovalna doba dobo plačevanja prispevkov in z njo izenačene dobe ter druga obdobja, ki se kot taka priznajo po pravnih predpisih pogodbenic; 11. stalno prebivališče kraj, v katerem se oseba naseli z namenom, da v njem stalno živi, in v katerem je prijavljena v skladu z ustreznimi pravnimi predpisi; 12. začasno prebivališče kraj na ozemlju ene pogodbenice, kjer se začasno zadržuje ali biva oseba, ki ima stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice; 13. dajatev denarno dajatev po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 14. storitev zdravstveno storitev, vključno z ortopedskimi in drugimi pripomočki, po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; 15. nujne zdravstvene storitve storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo pri tem ogroženo zdravje ali življenje osebe.

(2)Drugi izrazi v tem sporazumu imajo pomen, določen s pravnimi predpisi vsake od pogodbenic.

(1)Ta sporazum se nanaša na: slovenske pravne predpise o: 1) zdravstvenem varstvu in obveznem zdravstvenem zavarovanju, 2) starševskih nadomestilih, 3) obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in 4) zavarovanju za primer brezposelnosti; črnogorske pravne predpise o: 1) zdravstvenem varstvu in obveznem zdravstvenem zavarovanju, 2) denarnih nadomestilih za čas porodniškega dopusta, 3) obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in 4) zavarovanju za primer brezposelnosti.

(2)Ta sporazum se nanaša tudi na vse pravne predpise, ki spreminjajo ali dopolnjujejo pravne predpise iz prvega odstavka tega člena.

(3)Ta sporazum se ne nanaša na pravne predpise o drugih sistemih socialnega zavarovanja in ne na novouvedena področja socialnega zavarovanja kakor tudi ne na sisteme, ki veljajo za žrtve vojne in njenih posledic.

Ta sporazum se uporablja za: 1) osebe, za katere veljajo ali so veljali pravni predpisi ene ali obeh pogodbenic, 2) druge osebe, ki uveljavljajo pravice na podlagi zavarovanja oseb, navedenih pod 1. točko tega člena.

Pri uporabi pravnih predpisov ene pogodbenice se državljani druge pogodbenice obravnavajo enako kakor njeni državljani, če ta sporazum ne določa drugače.

(1)Če ta sporazum ne določa drugače, pokojnine in druge dajatve, do katerih je oseba upravičena po pravnih predpisih ene pogodbenice, ne smejo biti zmanjšane, spremenjene, zamrznjene, odvzete ali zasežene zato, ker ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice.

(2)Dajatve, priznane po pravnih predpisih ene pogodbenice, se izplačujejo upravičencu s stalnim prebivališčem v drugi pogodbenici.

(3)Državljanom druge pogodbenice, ki imajo stalno prebivališče v tretji državi, izplačuje prva pogodbenica pokojnine in druge dajatve pod enakimi pogoji kakor svojim državljanom.

(4)Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne nanašajo: v Sloveniji na: – varstveni dodatek, – dodatek za pomoč in postrežbo, – denarna nadomestila, ki jih osebe prejemajo v zvezi z invalidnostjo, – državno pokojnino, – oskrbnino, – invalidnino, – pogrebnino, – posmrtnino in – denarno nadomestilo za primer brezposelnosti; v Črni gori na: – najnižjo pokojnino, – nadomestilo za pogrebne stroške in – denarno nadomestilo za primer brezposelnosti.

Če ima opravljanje pridobitne dejavnosti ali obvezno zavarovanje po pravnih predpisih ene pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja, se taka dejavnost ali obvezno zavarovanje upošteva, čeprav se opravlja ali izvaja po pravnih predpisih druge pogodbenice.

Za obvezno zavarovanje zaposlenih oseb in oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, na ozemlju katere se opravlja delo ali samostojna dejavnost, če v 8. ali 9. členu tega sporazuma ni določeno drugače.

(1)Če delodajalec s sedežem na ozemlju ene pogodbenice napoti svojega zaposlenega na delo na ozemlje druge pogodbenice, se zanj do konca 24. koledarskega meseca po začetku dela na ozemlju druge pogodbenice uporabljajo pravni predpisi prve pogodbenice, kakor če bi bil še vedno zaposlen na ozemlju prve pogodbenice. Če je njegovo delo treba podaljšati za obdobje, daljše od predvidenih 24 mesecev, se uporaba pravnih predpisov pogodbenice, v kateri ima delodajalec sedež, s soglasjem pristojnega organa pogodbenice, v kateri se delo opravlja, lahko izjemoma podaljša za največ 24 mesecev.

(2)Osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost na ozemlju ene pogodbenice in gredo na ozemlje druge pogodbenice, da bi v krajšem obdobju opravljale tako dejavnost, ostanejo zavarovane po pravnih predpisih prve pogodbenice, če njihovo bivanje v drugi pogodbenici ni daljše od 12 mesecev. Če navedena dejavnost zaradi nepredvidljivih razlogov traja več kakor 12 mesecev, se uporaba pravnih predpisov prve pogodbenice s soglasjem pristojnega organa pogodbenice, v kateri se dejavnost opravlja, lahko izjemoma podaljša za največ 12 mesecev.

(3)Za potujoče osebje delodajalca, ki se ukvarja z zračnim, cestnim ali železniškim prometom, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, na ozemlju katere je sedež delodajalca.

(4)Za zaposlenega v poslovalnici ali stalnem predstavništvu delodajalca, katerega sedež je na ozemlju druge pogodbenice, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, na ozemlju katere je poslovalnica ali stalno predstavništvo.

(5)Za posadko ladje in druge osebe, ki so na njej zaposlene, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, pod zastavo katere ladja plove.

(6)Za osebe, ki opravljajo delo natovarjanja in raztovarjanja ladje, popravilo ladje ali nadzor nad njo v pristanišču druge pogodbenice, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, v kateri je pristanišče.

(7)Za osebe, zaposlene v državni upravi, in druge javne uslužbence, ki so napoteni iz ene pogodbenice v drugo, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, ki jih je napotila.

(1)Za zaposlene v diplomatskih predstavništvih in konzulatih kot tudi za zaposleno zasebno strežno osebje pri članih teh predstavništev in konzulatov, ki so napoteni v drugo pogodbenico, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, iz katere so napoteni.

(2)Za zaposlene iz prvega odstavka tega člena, ki niso napoteni, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, v kateri so zaposleni, diplomatsko predstavništvo in konzulat oziroma člani teh predstavništev in konzulatov, ki jih zaposlijo, pa morajo spoštovati določbe, ki veljajo za delodajalca.

(3)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko zaposleni, ki so državljani pogodbenice, ki ji pripadata diplomatsko predstavništvo in konzulat, v treh mesecih od dneva zaposlitve opredelijo za uporabo pravnih predpisov te pogodbenice.

(1)Na skupno zahtevo zaposlenega in njegovega delodajalca ali osebe, ki opravlja samostojno dejavnost, se lahko pristojni organi pogodbenic dogovorijo o izjemah od uporabe določb 7. do 9. člena tega sporazuma, vendar morajo pri tem upoštevati vrsto in okoliščine zaposlitve.

(2)Če za zaposlenega na podlagi prvega odstavka tega člena veljajo pravni predpisi prve pogodbenice, čeprav je zaposlen na ozemlju druge pogodbenice, se pravni predpisi uporabljajo, kot če bi bil zaposlen na ozemlju prve pogodbenice.

Če je za pridobitev ali ponovno vzpostavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja potrebna predhodno dopolnjena določena doba, se zavarovalne dobe, ki se upoštevajo po pravnih predpisih pogodbenic, seštevajo, če se ne nanašajo na isto obdobje.

(1)Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene pogodbenice, ima v času, ko začasno biva v drugi pogodbenici, pravico do nujnih zdravstvenih storitev.

(2)Če je že nastal zavarovalni primer, lahko oseba, ki je zavarovana v eni od pogodbenic, začasno spremeni kraj bivanja z odhodom na ozemlje druge pogodbenice. Za spremembo kraja bivanja je potrebno predhodno soglasje pristojnega nosilca, ki se lahko odkloni iz zdravstvenih razlogov. Soglasje se lahko izda tudi naknadno, če zaradi utemeljenih razlogov predhodno ni bilo zahtevano. V tem času zavarovanec uveljavlja pravico do zdravstvenih storitev po pravnih predpisih pogodbenice, v kateri začasno biva, v breme pristojnega nosilca.

(3)Osebe iz prvega, drugega in sedmega odstavka 8. člena in 9. člena tega sporazuma uveljavljajo storitve po pravnih predpisih pogodbenice, v katero so napotene, v breme pristojnega nosilca.

(4)Za storitve večje vrednosti (ortopedski in drugi pripomočki, daljše bolnišnično zdravljenje) je potrebno predhodno soglasje pristojnega nosilca, razen če bi bilo zaradi odložitve storitve ogroženo zdravje ali življenje zavarovanca.

(5)Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene pogodbenice in mu je ta odobril napotitev na ozemlje druge pogodbenice na zdravljenje zaradi njegovega zdravstvenega stanja, uveljavlja zdravstvene storitve po pravnih predpisih druge pogodbenice v breme pristojnega nosilca.

(6)Dajatve iz zdravstvenega zavarovanja izplačuje pristojni nosilec v svoje breme in po svojih pravnih predpisih.

(7)Določbe tega člena se uporabljajo tudi za družinske člane zavarovanca.

Družinski člani, ki so zdravstveno zavarovani pri pristojnem nosilcu ene pogodbenice, so v njegovo breme upravičeni do storitev na ozemlju druge pogodbenice, če imajo tam stalno prebivališče. Obseg, vrsta in način uveljavljanja storitev se določijo po pravnih predpisih nosilca v kraju stalnega prebivališča, trajanje pravic in krog družinskih članov pa po pravnih predpisih pristojnega nosilca.

(1)Upravičenec, ki prejema pokojnino po pravnih predpisih obeh pogodbenic, ima pravico do zdravstvenega zavarovanja po pravnih predpisih pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče.

(2)Upravičenec, ki prejema pokojnino samo po pravnih predpisih ene pogodbenice, ima pa stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice, ima pravico do storitev po pravnih predpisih druge pogodbenice v breme pristojnega nosilca prve pogodbenice. Med začasnim bivanjem na ozemlju prve pogodbenice imajo ta upravičenec in njegovi družinski člani pravico do nujnih zdravstvenih storitev po pravnih predpisih in v breme pristojnega nosilca te pogodbenice.

(3)Družinski člani uživalcev pokojnine, ki so zdravstveno zavarovani v eni pogodbenici in imajo stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice, so upravičeni do storitev v breme pristojnega nosilca.

(4)Obseg, vrsta in način uveljavljanja storitev se določijo po pravnih predpisih pogodbenice, v kateri imajo stalno prebivališče, krog družinskih članov in trajanje pravic pa se določita po pravnih predpisih pristojnega nosilca.

Storitve iz 12., 13., 14., 16., 17. in 18. člena tega sporazuma zagotavlja: – v Republiki Sloveniji – organizacijska enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pristojna po kraju stalnega ali začasnega prebivališča zavarovanca, – v Črni gori – organizacijska enota Sklada za zdravstveno zavarovanje Črne gore, pristojna po kraju stalnega ali začasnega prebivališča zavarovanca.

(1)Stroške storitev povrne pristojni nosilec v dejanskem znesku, razen upravnih stroškov.

(2)Pristojna nosilca se lahko dogovorita tudi za drugačno obračunavanje stroškov.

(1)Zavarovanec, ki je zaradi poškodbe pri delu ali zaradi poklicne bolezni upravičen do storitev po pravnih predpisih ene pogodbenice, je med bivanjem na ozemlju druge pogodbenice upravičen do storitev po pravnih predpisih, ki veljajo za nosilca v kraju začasnega prebivališča zavarovanca. Pri tem se uporabljata določbi drugega in četrtega odstavka 12. člena tega sporazuma.

(2)Stroški storitev se povrnejo v skladu z določbami 16. člena tega sporazuma.

Če zavarovanec s stalnim prebivališčem v eni pogodbenici potuje na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja dela v drugo pogodbenico brez prekinitve in po najkrajši poti ter doživi med potovanjem v kraj zaposlitve nesrečo, zagotovi ustrezne storitve in dajatve nosilec druge pogodbenice skladno s svojimi pravnimi predpisi o zavarovanju za primer poškodbe pri delu. Enako velja tudi za nesrečo, ki jo doživi oseba po vrnitvi v državo stalnega prebivališča neposredno po poteku pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bila v drugi pogodbenici.

(1)Če je treba v primeru poklicne bolezni upoštevati pravne predpise obeh pogodbenic, se dajatev odobri le po pravnih predpisih tiste pogodbenice, na ozemlju katere je zavarovanec nazadnje opravljal delo, ki lahko povzroči to poklicno bolezen, če zavarovanec po teh pravnih predpisih izpolnjuje pogoje.

(2)Če je zavarovanec v eni pogodbenici že pridobil pravico do dajatve zaradi poklicne bolezni, mora pristojni nosilec te pogodbenice še naprej zagotavljati dajatev tudi ob poslabšanju bolezni. Če pa je zavarovanec po uveljavitvi dajatve v prvi pogodbenici v drugi pogodbenici opravljal delo, pri katerem obstaja enako tveganje za poklicno bolezen, zaradi katere je že pridobil pravico do dajatve, dajatev zaradi poslabšanja te bolezni zagotavlja nosilec druge pogodbenice.

(1)Osebe, ki preidejo iz ene pogodbenice v drugo pogodbenico, imajo pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali starševskega nadomestila po pravnih predpisih pogodbenice, v kateri so bile zavarovane v trenutku pridobitve te pravice, če izpolnjujejo pogoje, ki jih za pridobitev teh dajatev predpisuje ta pogodbenica.

(2)Če je za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali starševskega nadomestila po pravnih predpisih pogodbenice, ki dajatev zagotavlja, potrebna predhodna zavarovalna doba, se po potrebi seštevajo zavarovalne dobe v pogodbenicah, če se ne nanašajo na isto obdobje.

(3)Če je višina denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali starševskega nadomestila odvisna od višine predhodne plače upravičenca in je upravičenec dopolnil predpisano zavarovalno dobo po drugem odstavku tega člena, se kot predhodna plača upošteva samo plača, ki jo je upravičenec pridobil v pogodbenici, ki zagotavlja pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali starševskega nadomestila, in sicer tako, da se plača v tej državi šteje kot plača v celotnem predpisanem obdobju.

(4)Osebi iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za čas porodniškega dopusta ali starševsko nadomestilo izplačuje v pogodbenici, ki je pravico priznala.

(1)Če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih obeh pogodbenic, se pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatev zavarovalni dobi seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upoštevajo zavarovalne dobe, določajo pravni predpisi pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil te zavarovalne dobe, če ni s tem sporazumom določeno drugače.

(2)Če z uporabo prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dajatve, pristojni nosilec upošteva za državljane pogodbenic tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v tretjih državah, s katerimi sta obe pogodbenici sklenili sporazume o socialnem zavarovanju ali socialni varnosti, v katerih je predvideno seštevanje zavarovalnih dob. Če je s tretjo državo sklenila sporazum samo ena pogodbenica, nosilec te pogodbenice upošteva za svoje državljane tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v tretji državi.

(3)Zavarovalne dobe, dopolnjene v drugi pogodbenici, se upoštevajo le v dejanskem trajanju.

Če obstaja po pravnih predpisih ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice določi dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih.

Če zavarovanec ali njegov družinski član izpolnjuje pogoje za dajatev le ob upoštevanju 21. člena tega sporazuma, se pravica do dajatve ugotavlja tako: 1) nosilec vsake pogodbenice po pravnih predpisih, ki jih uporablja, ugotovi, ali določena oseba s seštevanjem zavarovalnih dob, kakor je določeno v 21. členu tega sporazuma, po teh pravnih predpisih izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve; 2) če obstaja pravica do dajatve, nosilec najprej izračuna teoretični znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi po svojih pravnih predpisih upošteval vso zavarovalno dobo, dopolnjeno po pravnih predpisih obeh pogodbenic, in zavarovalno dobo iz drugega odstavka 21. člena tega sporazuma. Če znesek dajatve ni odvisen od dolžine zavarovalne dobe, se upošteva kot teoretični znesek; 3) na podlagi tega zneska nosilec vsake pogodbenice določi znesek, ki ga mora izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, dopolnjene po njegovih pravnih predpisih, in skupno zavarovalno dobo; 4) če se po pravnih predpisih ene pogodbenice znesek dajatve izračuna na podlagi zaslužka, pokojninske osnove, zavarovalne osnove ali vplačanega prispevka v določenem obdobju, pristojni nosilec upošteva zaslužek, pokojninsko osnovo, zavarovalno osnovo ali vplačani prispevek izključno iz zavarovalnega obdobja, dopolnjenega po pravnih predpisih, ki jih uporablja.

Če zavarovalna doba, ki se upošteva po pravnih predpisih ene pogodbenice, ne znaša skupaj 12 mesecev, se po njenih pravnih predpisih ne prizna nobena dajatev. To ne velja, če po teh pravnih predpisih obstaja pravica do dajatve samo na podlagi te zavarovalne dobe. V tem primeru nosilec druge pogodbenice pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve in pri določitvi njene višine upošteva samo tisto zavarovalno dobo, za katero so bili plačani prispevki, kakor če bi bila dopolnjena po pravnih predpisih, ki jih uporablja.

Če upravičenec prejema pokojnino po pravnih predpisih obeh pogodbenic, se za dajatve v primeru smrti uporabljajo izključno pravni predpisi tiste pogodbenice, v kateri je imela umrla oseba stalno prebivališče.

Zavarovalna doba, dopolnjena z obveznim zavarovanjem po pravnih predpisih ene pogodbenice, se v potrebni meri upošteva pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po pravnih predpisih druge pogodbenice, če je bil brezposelni v pogodbenici, v kateri uveljavlja pravico do denarnega nadomestila, obvezno zavarovan za primer brezposelnosti najmanj toliko časa, kolikor je predvideno po njenih pravnih predpisih, in če pri tem niso bili kršeni predpisi o zaposlovanju tujcev. Zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh pogodbenicah, se seštevajo, če se ne nanašajo na ista obdobja.

(1)Pristojni organi z administrativnim dogovorom, ki začne veljati hkrati s tem sporazumom, določijo način njegovega izvajanja.

(2)Z dogovorom iz prvega odstavka tega člena pristojni organi zaradi učinkovitejšega izvajanja in za vzpostavitev enostavnega in hitrega sodelovanja med nosilci obeh pogodbenic določijo organe za zvezo.

(3)Pristojni organi in organi za zvezo pogodbenic se obveščajo o: 1) vseh ukrepih, ki jih bodo sprejeli za uporabo tega sporazuma; 2) vseh spremembah pravnih predpisov v zvezi z uporabo tega sporazuma najpozneje v 60 dneh po njihovi uveljavitvi.

(4)Pri uporabi tega sporazuma si pristojni organi, organi za zvezo in nosilci obeh pogodbenic pomagajo in ravnajo kakor pri uporabi svojih pravnih predpisov. Ta pomoč je brezplačna.

(5)Pristojni organi, organi za zvezo in nosilci obeh pogodbenic lahko zaradi uporabe tega sporazuma vzpostavijo neposreden stik med seboj in z udeleženimi osebami ali njihovimi pooblaščenci.

(6)Pristojni organi, organi za zvezo in nosilci ene pogodbenice ne smejo zavrniti vloženih zahtevkov, drugih vlog ali dopisov zato, ker so sestavljeni v uradnem jeziku druge pogodbenice.

(7)Zdravniške preglede, ki se opravljajo zaradi pridobitve pravice po pravnih predpisih ene pogodbenice, nanašajo pa se na osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem na ozemlju druge pogodbenice, na zahtevo pristojnega nosilca in v njegovo breme opravi nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča te osebe. Zdravniške preglede, potrebne za pridobitev pravice po pravnih predpisih obeh pogodbenic, opravlja v svoje breme pristojni nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča te osebe.

(1)Če so po pravnih predpisih ene pogodbenice pisne vloge in listine, ki se predložijo pri uporabi teh pravnih predpisov, delno ali v celoti oproščene plačila taks, vključno s konzularnimi in upravnimi taksami, velja ta oprostitev tudi za ustrezne pisne vloge in listine, ki se predložijo pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov druge pogodbenice.

(2)Za dokumente in listine, ki se predložijo pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov ene pogodbenice službam druge pogodbenice, ni potrebna nadoverovitev.

(1)Zahtevki, izjave ali pravna sredstva, ki se pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov ene pogodbenice vložijo pri pristojnem organu ali nosilcu ene pogodbenice, se obravnavajo kot zahtevki, izjave ali pravna sredstva, vložena pri pristojnem organu ali nosilcu druge pogodbenice.

(2)Zahtevek za dajatev, vložen po pravnih predpisih ene pogodbenice, se obravnava kot zahtevek za ustrezno dajatev po pravnih predpisih druge pogodbenice. To ne velja, kadar vlagatelj izrecno zahteva odložitev uveljavljanja pravic do dajatev za primer starosti po pravnih predpisih druge pogodbenice.

(3)Zahtevke, izjave ali pravna sredstva, ki morajo biti pri uporabi pravnih predpisov ene pogodbenice v določenem roku vloženi pri organu, nosilcu ali drugi pristojni službi te pogodbenice, se lahko vloži v enakem roku pri organu, nosilcu ali drugi pristojni službi druge pogodbenice.

(4)V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena organi nemudoma neposredno ali s posredovanjem organov za zvezo dostavijo vložene zahtevke, izjave ali pravna sredstva ustreznemu nosilcu druge pogodbenice.

(1)Nosilec, pristojen za izplačevanje dajatev po pravnih predpisih ene pogodbenice, dajatve priznava v valuti, ki velja v tej pogodbenici.

(2)Izplačila dajatev iz prvega odstavka tega člena se upravičencu, ki ima stalno prebivališče v drugi pogodbenici, izvedejo v konvertibilni valuti (EUR).

(3)Izplačila med nosilci pogodbenic se izvedejo v konvertibilni valuti (EUR).

(4)Pri preračunavanju dajatev v valuto druge pogodbenice se uporablja srednji tečaj, ki velja na dan, ko je nosilec nakazal dajatev organu za izplačilo zaradi izplačila v drugo pogodbenico.

(1)Izvršljive odločbe pristojnih upravnih organov ali nosilcev ene pogodbenice ter dokazila o zaostalih plačilih (listine) ali drugih terjatvah iz socialnega zavarovanja ter zahteve za vračilo neupravičeno prejetih dajatev se priznajo tudi v drugi pogodbenici.

(2)Priznanje se sme zavrniti le, če je v nasprotju s pravnim redom pogodbenice, v kateri naj bi bila odločba ali listina priznana.

(3)Na podlagi izvršljivih odločb in listin, priznanih po prvem odstavku tega člena, se opravi izvršitev v drugi pogodbenici. Izvršilni postopek poteka po pravnih predpisih, ki se uporabljajo glede izvršitve izdanih ustreznih odločb in listin v drugi pogodbenici, na ozemlju katere se izvršitev opravi. Na izvodu odločbe ali listine mora biti potrdilo o njeni izvršljivosti (klavzula o izvršljivosti).

(4)Slovenija uporablja določbe tega člena v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v Evropski uniji.

(1)Nosilec ene pogodbenice, ki je izplačal dajatev v znesku, višjem od zneska, ki pripada upravičencu, lahko od nosilca druge pogodbenice zahteva, da od zaostalih zneskov dajatev, ki jih mora plačati upravičencu, zadrži preveč plačani znesek.

(2)Preveč plačani znesek iz prvega odstavka tega člena se neposredno izplača nosilcu, ki je zahteval njegovo zadržanje.

(1)Če oseba po pravnih predpisih ene pogodbenice prejme plačilo za škodo, ki je nastala na ozemlju druge pogodbenice, po predpisih katere ima ta oseba pravico uveljavljati povračilo proti tretji osebi, potem pravica do povračila preide na nosilca prve pogodbenice po njegovih pravnih predpisih.

(2)Če je pravica do povračila škode v zvezi z istovrstnimi dajatvami iz istega škodnega primera v skladu s prvim odstavkom prenesena na nosilce obeh pogodbenic, lahko tretja oseba izplača celotno povračilo škode enemu ali drugemu nosilcu in se s tem razbremeni svoje obveznosti. V medsebojnem razmerju nosilci opravijo poravnavo terjatev sorazmerno izplačanim dajatvam.

(1)Spore v zvezi z izvajanjem tega sporazuma rešujejo pristojni organi sporazumno.

(2)Če spor ni rešen po prvem odstavku tega člena v šestih mesecih od prvega predloga za začetek pogajanj, se predloži arbitraži, o sestavi katere in postopku se dogovorita pogodbenici. Odločitev arbitraže je za pogodbenici dokončna in obvezujoča.

(1)Ta sporazum se ne uporablja za pridobitev pravic do dajatev pred njegovo uveljavitvijo.

(2)Za ugotavljanje pravic do dajatev po tem sporazumu se upošteva tudi zavarovalna doba, dopolnjena po pravnih predpisih pogodbenic pred uveljavitvijo tega sporazuma, pri čemer se posebna doba upošteva v priznanem trajanju samo, če je priznana za obdobje pred 1. januarjem 1965.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se ta sporazum uporablja tudi za zavarovalne primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo.

(4)Dajatve, ki se lahko izplačajo samo na podlagi tega sporazuma, se ugotavljajo na zahtevo upravičenca.

(5)Ne glede na določbo tretjega odstavka 21. člena tega sporazuma se zavarovalna doba, dopolnjena do 7. oktobra 1991 po pravnih predpisih obeh pogodbenic, ki so veljali v času, ko sta obe pogodbenici uporabljali pravne predpise Socialistične federativne republike Jugoslavije, upošteva v trajanju, priznanem po teh pravnih predpisih.

(1)Zavarovalne dobe, dopolnjene v drugih državah, ki jih je Socialistična federativna republika Jugoslavija prevzela na podlagi mednarodnih sporazumov s temi državami, prevzame v svoje breme pogodbenica, državljan katere je zavarovanec na dan vložitve zahteve za pokojnino. Če ima zavarovanec državljanstvo obeh pogodbenic, prevzame zavarovalne dobe v svoje breme pogodbenica, v kateri ima zavarovanec stalno prebivališče na dan vložitve zahteve za pokojnino. Če zavarovanec ni državljan pogodbenic ali državljan katere od držav naslednic Socialistične federativne republike Jugoslavije, gredo navedene zavarovalne dobe v breme nosilca pogodbenice, katere republiški državljan je bil ta zavarovanec na dan prevzema obveznosti po mednarodnem sporazumu.

(2)Zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih Socialistične federativne republike Jugoslavije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev od 1. januarja 1973 do 7. oktobra 1991, gredo v breme pogodbenice, državljan katere je oseba na dan uveljavitve tega sporazuma. Če ima oseba državljanstvo obeh pogodbenic, gredo zavarovalne dobe v breme pogodbenice, v kateri ima oseba stalno prebivališče na dan uveljavitve tega sporazuma.

(1)Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice do 7. oktobra 1991 priznal po pravnih predpisih Socialistične federativne republike Jugoslavije z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. oktobra 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlem upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. oktobra 1991.

(2)Pokojnina, ki jo je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal po prvem odstavku tega člena, ostane obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki jo je priznal in se ponovno ne odmeri niti v primeru, če pristojni nosilec druge pogodbenice prizna pokojnino ali sorazmerni del pokojnine z uporabo tega sporazuma na podlagi zavarovalne dobe, ki pri odmeri pokojnine iz prvega odstavka tega člena še ni bila upoštevana, tudi če je ta zavarovalna doba krajša od 12 mesecev.

(3)Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. oktobra 1991 do začetka veljavnosti tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju razen sporazumov, sklenjenih med državami, nastalimi na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, se ponovno ne odmerijo po določbah tega sporazuma in ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki jih je priznal. To velja tudi za tako imenovane »samostojne« pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo pokojnino po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju med eno od pogodbenic in to tretjo državo. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, uveljavljeno po upokojencu iz tega odstavka, ne glede na datum njene uveljavitve.

(4)Pokojnine, ki se izplačujejo ali so bile priznane v eni pogodbenici aktivnim vojaškim zavarovancem do uveljavitve tega sporazuma, se ponovno ne odmerijo po določbah tega sporazuma in ostanejo obveznost pogodbenice, ki jih je priznala. To velja tudi v primeru, če so bile te pokojnine prevedene ali ponovno odmerjene v skladu s pravnimi predpisi pogodbenic. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, uveljavljeno po upokojencu iz tega odstavka.

(1)Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. oktobra 1991 do uveljavitve tega sporazuma tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, se po uradni dolžnosti ponovno odmerijo po določbah tega sporazuma. To velja tudi za pokojnine, ki so bile prvič priznane v eni pogodbenici do 7. oktobra 1991, nato pa do začetka veljavnosti tega sporazuma uveljavljene in priznane v drugi pogodbenici na podlagi pretežnosti zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih te pogodbenice. Dan, ko je nosilec prve pogodbenice začel postopek, se šteje kot dan vložitve zahtevka po pravnih predpisih druge pogodbenice.

(2)V postopku za ponovno odmero pokojnine nosilec druge pogodbenice ugotavlja pogoje za priznanje pravice do istovrstne pokojnine po pravnih predpisih, ki veljajo na dan uveljavitve tega sporazuma. Če je bila v prvi pogodbenici priznana pravica do invalidske pokojnine, v drugi pogodbenici pa pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni, se v drugi pogodbenici prizna pravica do starostne pokojnine, če so zanjo izpolnjeni pogoji.

(3)Če pogoji za priznanje pravice do pokojnine v drugi pogodbenici na dan uveljavitve tega sporazuma niso izpolnjeni, izpolnjeni pa so na dan odločanja o pravici, se pravica do pokojnine prizna od dneva izpolnitve pogojev.

(4)Če v drugi pogodbenici pogoji za priznanje pravice v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena niso izpolnjeni, nosilec prve pogodbenice po uradni dolžnosti ponovno uvede postopek za ponovno odmero pokojnine, ko bodo izpolnjeni pogoji v drugi pogodbenici.

(5)Če bi bil z uporabo prvega odstavka tega člena seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh pogodbenic, nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po pravnih predpisih ene pogodbenice, pristojni nosilec te pogodbenice izplačuje upravičencu tudi razliko med svojo že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh pogodbenic, tako: 1) upravičencu, ki je pokojnino že pridobil po pravnih predpisih ene pogodbenice in ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v tej pogodbenici, pristojni nosilec pokojnino še naprej izplačuje v znesku, ki bi mu pripadal po pravnih predpisih te pogodbenice. V tem primeru pristojni nosilec druge pogodbenice izplačuje pokojnino neposredno pristojnemu nosilcu prve pogodbenice; 2) upravičencu, ki je pravico do pokojnine že pridobil v tej pogodbenici in ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v drugi pogodbenici ali neki tretji državi, izplačuje na novo odmerjeno pokojnino po svojih pravnih predpisih in razliko med zadnjim izplačanim zneskom prej priznane pokojnine ter seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh pogodbenic. Razliko iz prejšnjega stavka pristojni nosilec prve pogodbenice izplačuje, dokler seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh pogodbenic, ne doseže višine prej izplačevane pokojnine. Za kritje preplačila pri nosilcu prve pogodbenice nosilec druge pogodbenice zneske svoje pokojnine izplačuje nosilcu prve pogodbenice, dokler nosilec prve pogodbenice ponovno ne odmeri pokojnine ter dokler preplačilo pri nosilcu prve pogodbenice ni poplačano, nato pa pokojnino izplačuje neposredno upravičencu. O vsaki spremembi višine pokojnine obvešča pristojnega nosilca prve pogodbenice, dokler je to potrebno.

(6)Pristojni nosilec v prvi pogodbenici ponovno odmeri pokojnino na podlagi novougotovljene zavarovalne dobe v skladu s tem sporazumom le, če nosilec druge pogodbenice prizna pravico do pokojnine v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena.

(7)Pravica do pokojnine, priznane in odmerjene v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom tega člena, pripada od prvega dneva po poteku meseca, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.

(8)Pokojnino, priznano v skladu s tem členom, nosilec druge pogodbenice izplačuje nosilcu prve pogodbenice, dokler nosilec prve pogodbenice ne sporoči, da je preplačilo poračunano in da se pokojnina druge pogodbenice lahko začne izplačevati neposredno upravičencu. Nosilec druge pogodbenice začne izplačevati pokojnino nosilcu prve pogodbenice takoj po priznanju pravice.

(9)Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. oktobra 1991 do uveljavitve tega sporazuma na podlagi zavarovalne dobe, krajše od 12 mesecev, dopolnjene po pravnih predpisih te pogodbenice, in z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene izključno po pravnih predpisih druge pogodbenice, se ponovno odmerijo z uporabo 24. člena tega sporazuma in sedmega odstavka tega člena.

(10)Zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih Socialistične federativne republike Jugoslavije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev, dobe, ki so bile priznane na podlagi udeležbe v NOV, ter prevzete zavarovalne dobe iz prvega odstavka 36. člena tega sporazuma ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je prvi priznal pokojnino.

(1)Ta sporazum se ratificira.

(2)Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po poteku meseca, v katerem je prejeta zadnja od diplomatskih not, s katerima se pogodbenici obvestita, da sta končali postopek ratifikacije.

(3)Ta sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko odpove s šestmesečnim odpovednim rokom ob poteku tekočega koledarskega leta, pri čemer mora biti odpoved dana pisno po diplomatski poti.

(4)Ob odpovedi tega sporazuma se njegove določbe še naprej uporabljajo za pridobljene pravice in zahtevke za uveljavitev pravic, vložene do dneva njegove odpovedi. V potrditev tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum. Sestavljeno v Ljubljani dne 8. oktobra 2010 v dveh izvirnikih v slovenskem in črnogorskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni. Za Republiko Slovenijo Ivan Svetlik l.r. Za Črno goro Suad Numanović l.r. Na podlagi prvega odstavka 27. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju, podpisanega 8. oktobra 2010 v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: sporazum), so se pristojni organi: za Republiko Slovenijo: – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in – Ministrstvo za zdravje, za Črno goro: – Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo in – Ministrstvo za zdravje sporazumeli:

V tem administrativnem dogovoru pomenijo uporabljeni izrazi enako kakor v sporazumu.

Organi za zvezo iz drugega odstavka 27. člena sporazuma so: v Republiki Sloveniji: – za zdravstveno zavarovanje: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, – za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, – za zavarovanje za primer brezposelnosti: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, – za denarna nadomestila za čas porodniškega dopusta in starševsko nadomestilo: Centralna enota za starševsko varstvo in družinske prejemke, CSD Ljubljana Bežigrad; v Črni gori: – Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo.

(1)Naloge organov za zvezo so določene s sporazumom in tem administrativnim dogovorom. Pri izvajanju sporazuma organi za zvezo sodelujejo, lahko pa se tudi neposredno obračajo na pristojne organe, nosilce in osebe, za katere se sporazum uporablja. Organi za zvezo si pri izvajanju sporazuma pomagajo.

(2)Organi za zvezo se dogovarjajo o vsebini in obliki dvojezičnih obrazcev, potrebnih za izvajanje sporazuma in uporabo tega administrativnega dogovora.

(3)Organi za zvezo lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo dogovore in sprejemajo stališča za izvajanje sporazuma.

(1)V primerih iz 8., 9. in 10. člena sporazuma pristojni nosilec pogodbenice, katere pravni predpisi se uporabljajo za določeno osebo, izda potrdilo o uporabi teh pravnih predpisov.

(2)Potrdilo iz prvega odstavka tega člena izda: pri uporabi slovenskih pravnih predpisov: – pristojna območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri uporabi črnogorskih pravnih predpisov: – pristojna organizacijska enota Sklada za zdravstveno zavarovanje Črne gore.

(1)Za uporabo 11. člena sporazuma vlagatelj zahtevka predloži potrdilo pristojnega nosilca o zavarovalnih dobah, priznanih po pravnih predpisih druge pogodbenice. Tako potrdilo izda na zahtevo vlagatelja: v Republiki Sloveniji: – pristojna območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v Črni gori: – pristojna organizacijska enota Sklada za zdravstveno zavarovanje Črne gore.

(2)Če vlagatelj zahtevka ne predloži potrdila, lahko nosilec prve pogodbenice zahteva potrdilo neposredno od pristojnega nosilca druge pogodbenice iz prvega odstavka tega člena.

(1)Za uporabo 12. do 17. člena sporazuma vlagatelj zahtevka predloži nosilcu v kraju začasnega ali stalnega prebivališča potrdilo pristojnega nosilca kot dokazilo o pravici. Če potrdila ne predloži, lahko pristojni nosilec na zahtevo nosilca, ki zagotavlja storitev v kraju začasnega ali stalnega prebivališča, izda to potrdilo naknadno. V primerih iz prvega odstavka 12. člena sporazuma mora pristojni nosilec izdati potrdilo naknadno.

(2)Nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča mora zagotoviti osebi, zavarovani po pravnih predpisih druge pogodbenice, storitve, kakor da gre za njegovega zavarovanca.

(3)V primeru ugotovljene nezmožnosti za delo in bolnišničnega zdravljenja mora nosilec, ki zagotavlja storitve glede na kraj začasnega ali stalnega prebivališča osebe, o tem nemudoma na dogovorjenem dvojezičnem obrazcu obvestiti pristojnega nosilca.

(4)Za storitve večje vrednosti po četrtem odstavku 12. člena sporazuma se štejejo storitve, katerih vrednost presega 150 EUR, izraženo v domači valuti. Soglasje za nudenje teh storitev se daje na dogovorjenem dvojezičnem obrazcu.

Pri odstopanju od predvidenega postopka mora nosilec v kraju začasnega prebivališča pristojnemu nosilcu na njegovo zahtevo poslati obvestilo o višini stroškov opravljenih storitev na dogovorjenem dvojezičnem obrazcu.

Pristojni nosilec izplačuje dajatve neposredno upravičencem, razen če so del pavšalnega zneska.

Za uveljavljanje pravic do zdravstvenega varstva oseb iz drugega in tretjega odstavka 14. člena sporazuma pristojni nosilec izda in predloži nosilcu, pristojnemu po stalnem prebivališču uživalca pokojnine, potrdilo na dogovorjenem dvojezičnem obrazcu kot dokazilo o obstoju pravice do storitve.

V primerih iz 18. člena sporazuma se smiselno uporabljajo določbe 6. in 7. člena tega administrativnega dogovora.

(1)Za izplačilo dajatev iz 17., 18. in 19. člena sporazuma se smiselno uporablja določba 8. člena tega administrativnega dogovora.

(2)Za izmenjavo statističnih podatkov se smiselno uporablja 16. člen tega administrativnega dogovora.

(1)Pristojni nosilci se za izvajanje 29. člena sporazuma nemudoma obvestijo o vsakem zahtevku za dajatev. Zahtevek za dajatev se vloži v pogodbenici, v kateri ima vlagatelj stalno ali začasno prebivališče.

(2)Pristojni nosilci se obveščajo o vseh dejstvih, bistvenih za pridobitev pravic in določanje višine dajatev, po potrebi pa predložijo tudi zdravniško mnenje. Pristojni nosilci se na zahtevo obveščajo o: 1) priznanju pravice do dajatve, 2) spremembah zavarovalne dobe, 3) novi zaposlitvi ali novem opravljanju dejavnosti, 4) spremembi zakonskega stanu vdove ali vdovca, 5) preselitvi v tretjo državo, 6) spremembi naslova, 7) prenehanju šolanja otrok in 8) smrti upravičenca.

(3)Potrjevanje podatkov v dogovorjenih dvojezičnih obrazcih nadomešča pošiljanje dokumentacije med pristojnimi nosilci pogodbenic.

(4)Pri uporabi drugega odstavka 21. člena sporazuma pošljejo pristojni nosilci pogodbenic tudi podatke o zavarovalnih dobah, dopolnjenih v tretjih državah, če jih imajo.

(5)Pristojni nosilci se po končanem postopku obvestijo o odločitvah na dogovorjenih dvojezičnih obrazcih.

Pristojni nosilci pogodbenic se nemudoma obvestijo o dejstvih, zaradi katerih preneha pravica do dajatve.

(1)V skladu s 5. členom sporazuma pristojni nosilci izplačujejo pokojnine in druge dajatve neposredno upravičencem, razen kadar je s sporazumom določeno drugače.

(2)Na zahtevo pristojnega nosilca iz prvega odstavka tega člena mora upravičenec najmanj enkrat letno predložiti potrdilo o tem, da še živi.

(1)Pristojni nosilec po uradni dolžnosti uvede postopek za ponovno odmero pokojnine v skladu z 38. členom sporazuma z izpolnitvijo dogovorjenega obrazca, ki mu priloži: 1) potrdilo oziroma potrdila o zavarovalni dobi, v katerih so navedene vse zavarovalne dobe, ugotovljene po pravnih predpisih pogodbenice, brez zavarovalne dobe pogodbenice, ki se ji zahtevek pošilja; 2) fotokopije dokazov o zavarovalnih dobah v pogodbenici, ki se ji zahtevek pošilja; 3) fotokopijo odločbe o prvem priznanju pravice do pokojnine in fotokopije morebitnih naknadnih odločb, če gre za vdovsko/družinsko pokojnino po upokojencu, pa tudi fotokopijo odločbe o priznanju pravice do starostne oziroma invalidske pokojnine; 4) fotokopijo izvida, ocene in mnenja invalidske komisije ali pooblaščenega izvedenca z nujno potrebno medicinsko dokumentacijo, na podlagi katere so dani izvid, ocena in mnenje, če je priznana pravica do invalidske pokojnine; 5) druge dokumente, za katere se dogovorita organa za zvezo pogodbenic.

(2)Dokumente iz prvega odstavka tega člena potrdi pristojni nosilec s pečatom in podpisom.

Organi za zvezo pogodbenic si za vsako koledarsko leto izmenjajo statistične podatke o izplačilih dajatev upravičencem skladno z določbami sporazuma. Statistični podatki vsebujejo vrste dajatev, število upravičencev in skupni znesek izplačanih dajatev.

Zaradi uporabe 26. člena sporazuma mora vlagatelj zahtevka predložiti pristojnemu nosilcu ene pogodbenice potrdilo pristojnega nosilca druge pogodbenice, v katerem je navedena zavarovalna doba, dopolnjena po pravnih predpisih druge pogodbenice. Če ga ne predloži, lahko organ za zvezo ene pogodbenice zahteva izdajo takega potrdila od organa za zvezo druge pogodbenice.

(1)Nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča predloži pristojnemu nosilcu obračun stroškov za storitve vsakih šest mesecev, če se organa za zvezo ne dogovorita drugače.

(2)Pristojni nosilec povrne stroške za storitve nosilcu v kraju stalnega ali začasnega prebivališča v treh mesecih od dneva prejetja zahtevka, če se organa za zvezo ne dogovorita drugače.

Ta administrativni dogovor začne veljati hkrati s sporazumom. Sestavljeno v Podgorici dne 12. 5. 2011 v dveh izvirnikih v slovenskem in črnogorskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni. Za Republiko Slovenijo Jernej Videtič l.r. Za Črno goro Suad Numanović l.r. Republika Slovenija i Crna Gora (u daljem tekstu: države ugovornice), u namjeri da urede međusobne odnose u oblasti socijalnog osiguranja, zaključuju sljedeći sporazum:

(1)U ovom sporazumu izrazi znače: 1. teritorija za Republiku Sloveniju – teritorija Republike Slovenije, za Crnu Goru – teritorija Crne Gore; 2. državljanin za Republiku Sloveniju – državljanina Republike Slovenije, za Crnu Goru – državljanina Crne Gore; 3. pravni propisi zakone i druge propise koji se odnose na oblasti navedene u članu 2 stavu 1 ovog sporazuma; 4. nadležni organi za Republiku Sloveniju – ministarstva nadležna za pravne propise iz člana 2 stav 1 ovog sporazuma, za Crnu Goru – ministarstva nadležna za pravne propise iz člana 2 stav 1 ovog sporazuma; 5. nosilac zavod, fond ili organ nadležan za sprovođenje pravnih propisa iz člana 2 stav 1 ovog sporazuma; 6. nadležni nosilac nosioca kod koga je lice osigurano na dan podnošenja zahtjeva za davanje ili uslugu ili od koga ima ili bi imalo pravo na davanje ili uslugu; 7. organi za vezu organe ovlašćene za neposredne kontakte za efikasnije sprovođenje ovog sporazuma; 8. osiguranik lice koje je osigurano prema pravnim propisima iz člana 2 stav 1 ovog sporazuma; 9. član porodice lice koje je kao takvo određeno ili priznato prema pravnim propisa iz člana 2 stav 1 ovog sporazuma; 10. period osiguranja period plaćanja doprinosa i sa njim izjednačeni periodi i drugi periodi koji se kao takvi priznaju prema pravnim propisima država ugovornica; 11. prebivalište mjesto u kojem se lice nastani sa namjerom da u njemu stalno živi i u kojem je prijavljeno u skladu sa odgovarajućim pravnim propisima; 12. boravište mjesto na teritoriji jedne države ugovornice, gdje se privremeno zadržava ili boravi lice koje ima stalno prebivalište na teritoriji druge države ugovornice; 13. davanje novčano davanje prema pravnim propisima iz člana 2 stav 1 ovog sporazuma; 14. usluga zdravstvena usluga, uključujući ortopedska i druga pomagala prema pravnim propisima iz člana 2 stav 1 ovog sporazuma; 15. hitne zdravstvene usluge usluge koje nije moguće odložiti a da pri tom ne bi bilo ugroženo zdravlje ili život lica.

(2)Drugi izrazi u ovom sporazumu imaju značenje određeno pravnim propisima svake od država ugovornica.

(1)Ovaj sporazum se odnosi na: slovenačke pravne propise o: 1) zdravstvenoj zaštiti i obaveznom zdravstvenom osiguranju, 2) roditeljskim naknadama, 3) obaveznom penzijskom i invalidskom osiguranju i 4) osiguranju za slučaj nezaposlenosti; crnogorske pravne propise o: 1) zdravstvenoj zaštiti i obaveznom zdravstvenom osiguranju, 2) novčanoj naknadi za vrijeme porodiljskog odsustva, 3) obaveznom penzijskom i invalidskom osiguranju i 4) osiguranju za slučaj nezaposlenosti.

(2)Ovaj sporazum odnosi se i na sve pravne propise kojima se mijenjaju ili dopunjuju pravni propisi iz stava 1 ovog člana.

(3)Ovaj sporazum se ne odnosi na pravne propise o drugim sistemima socijalnog osiguranja, niti na novo uvedene oblasti socijalnog osiguranja, kao ni na sisteme koji se odnose na žrtve rata i njegove posljedice. Ovaj sporazum primjenjuje se na: 1) lica za koja važe ili su važili pravni propisi jedne ili obiju država ugovornica, 2) druga lica koja ostvaruju prava na osnovu osiguranja lica navedenih pod tačkom 1 ovog člana. Prilikom primjene pravnih propisa jedne države ugovornice, državljani druge države ugovornice su izjednačeni sa njenim državljanima, ukoliko ovim sporazumom nije drukčije određeno.

(1)Ukoliko ovim sporazumom nije drukčije određeno, penzije i druga davanja na koja lice ima pravo prema pravnim propisima jedne države ugovornice, ne mogu se umanjiti, izmijeniti, zamrznuti, oduzeti ili zaplijeniti zbog toga što korisnik ima prebivalište ili boravište na teritoriji druge države ugovornice.

(2)Davanja ostvarena prema pravnim propisima jedne države ugovornice, isplaćuju se korisniku sa prebivalištem u drugoj državi ugovornici.

(3)Državljanima druge države ugovornice koji imaju prebivalište u trećoj državi prva država ugovornica isplaćuje penzije i druga davanja pod istim uslovima kao i svojim državljanima.

(4)Odredbe st. 2 i 3 ovog člana ne odnose se: u Sloveniji na: – zaštitni dodatak, – dodatak za pomoć i njegu, – novčane naknade koje primaju lica u vezi sa invaliditetom, – državnu penziju, – oskrbninu, – invalidninu, – pogrebninu, – posmrtninu i – novčanu naknadu za slučaj nezaposlenosti; u Crnoj Gori na: – najnižu penziju, – naknadu pogrebnih troškova i – naknadu za slučaj nezaposlenosti; Ako obavljanje djelatnosti koja donosi prihod ili obavezno osiguranje prema pravnim propisima jedne države ugovornice ima pravno dejstvo na određena davanja iz socijalnog osiguranja, takva djelatnost ili obavezno osiguranje uzimaju se u obzir i ako se obavljaju ili sprovode prema pravnim propisima druge države ugovornice. Na obavezno osiguranje zaposlenih lica i lica koja obavljaju samostalnu djelatnost, primjenjuju se pravni propisi države ugovornice, na čijoj teritoriji se obavlja rad ili samostalna djelatnost, ako čl. 8 ili 9 ovog sporazuma nije drukčije određeno.

(1)Ako poslodavac sa sjedištem na teritoriji jedne države ugovornice uputi svog zaposlenog na rad na teritoriju druge države ugovornice, na njega se do kraja 24. kalendarskog mjeseca nakon početka rada na teritoriji druge države ugovornice primjenjuju pravni propisi prve države ugovornice kao da je i dalje zaposlen na teritoriji prve države ugovornice. Ako njegov rad treba da se produži za period duži od predviđenih 24 mjeseca, primjena pravnih propisa države ugovornice u kojoj poslodavac ima sjedište, uz saglasnost nadležnog organa države ugovornice u kojoj se rad obavlja, može se u izuzetnim slučajevima produžiti za najviše 24 mjeseca.

(2)Lica koja obavljaju samostalnu djelatnost na teritoriji jedne države ugovornice i koja odu na teritoriju druge države ugovornice, radi obavljanja takve djelatnosti u kraćem periodu, ostaju osigurana prema pravnim propisima prve države ugovornice, ukoliko njihov boravak u drugoj državi ugovornici nije duži od 12 mjeseci. Ako navedena djelatnost iz nepredviđenih razloga traje duže od 12 mjeseci, primjena pravnih propisa prve države ugovornice, uz saglasnost nadležnog organa države ugovornice u kojoj se obavlja djelatnost može se u izuzetnim slučajevima produžiti za najviše 12 mjeseci.

(3)Na putujuće osoblje poslodavca koji se bavi vazdušnim, drumskim ili željezničkim saobraćajem, primjenjuju se pravni propisi države ugovornice na čijoj teritoriji je sjedište poslodavca.

(4)Na zaposlenog u poslovnici ili stalnom predstavništvu poslodavca čije sjedište je na teritoriji druge države ugovornice primjenjuju se pravni propisi države ugovornice na čijoj teritoriji je poslovnica ili stalno predstavništvo.

(5)Na posadu broda i druga lica koja su na njemu zaposlena primjenjuju se pravni propisi države ugovornice pod čijom zastavom brod plovi.

(6)Na lica koja obavljaju posao utovara i istovara broda, popravku ili nadzor broda u luci druge države ugovornice primjenjuju se pravni propisi države ugovornice kojoj pripada luka.

(7)Na lica zaposlena u državnoj upravi i druge javne službenike koji su upućeni iz jedne države ugovornice u drugu, primjenjuju se pravni propisi države ugovornice koja ih je uputila.

(1)Na zaposlene u diplomatskim predstavništvima i konzulatima, kao i na zaposlene kao privatna kućna posluga kod članova ovih predstavništava i konzulata, upućene u drugu državu ugovornicu, primjenjuju se pravni propisi države ugovornice iz koje su upućeni.

(2)Na zaposlene iz stava 1 ovog člana koji nijesu upućeni primjenjuju se pravni propisi države ugovornice u kojoj su zaposleni, a diplomatsko predstavništvo i konzulat, odnosno članovi tih predstavništava i konzulata koji ih zapošljavaju, dužni su da se pridržavaju odredaba koje važe za poslodavca.

(3)Izuzetno od stava 2 ovog člana, zaposleni koji su državljani države ugovornice čiji su diplomatsko predstavništvo i konzulat, mogu se u roku od tri mjeseca od dana zaposljenja opredijeliti za primjenu pravnih propisa te države ugovornice.

(1)Na zajednički zahtjev zaposlenog i njegovog poslodavca ili lica koje obavlja samostalnu djelatnost, nadležni organi država ugovornica mogu se dogovoriti o izuzecima od primjene odredaba čl. 7. do 9 ovog sporazuma, pri čemu moraju uzeti u obzir vrstu i okolnosti zaposlenja.

(2)Ukoliko za zaposlenog na osnovu stava 1 ovog člana važe pravni propisi prve države ugovornice iako je zaposlen na teritoriji države druge ugovornice, primjenjuju se pravni propisi kao da je zaposlen na teritoriji prve države ugovornice. Ako je za sticanje ili ponovno uspostavljanje prava iz zdravstvenog osiguranja potreban predhodno navršen određeni period, tada se periodi osiguranja koji se uzimaju u obzir prema pravnim propisima država ugovornica sabiraju, ukoliko se ne odnose na isti period.

(1)Osiguranik koji je zdravstveno osiguran kod nadležnog nosioca jedne države ugovornice ima u toku boravka u drugoj državi ugovornici, pravo na hitne zdravstvene usluge.

(2)Ukoliko je već došlo do osiguranog slučaja, lice koje je osigurano u jednoj od država ugovornica, može privremeno promijeniti mjesto boravka odlaskom na teritoriju druge države ugovornice. Za promjenu mjesta boravka potrebna je prethodna saglasnost nadležnog nosioca koja može biti uskraćena iz zdravstvenih razloga. Saglasnost se može izdati i naknadno, ukoliko iz opravdanih razloga prethodno nije tražena. Za to vrijeme, osiguranik ostvaruje pravo na zdravstvene usluge prema pravnim propisima države ugovornice u kojoj privremeno boravi, a na teret nadležnog nosioca.

(3)Lica iz člana 8 st. 1, 2 i 7 i člana 9 ovog sporazuma ostvaruju usluge prema pravnim propisima države ugovornice u koju su upućena, a na teret nadležnog nosioca.

(4)Za usluge veće vrijednosti (ortopedska i druga pomagala, duže bolničko liječenje) potrebna je predhodna saglasnost nadležnog nosioca, osim ukoliko bi zbog odlaganja usluge bili ugroženi zdravlje ili život osiguranika.

(5)Osiguranik koji je zdravstveno osiguran kod nadležnog nosioca jedne države ugovornice i koja mu je odobrila upućivanje na teritoriju druge države ugovornice na liječenje zbog njegovog zdravstvenog stanja, ostvaruje zdravstvene usluge prema pravnim propisima druge države ugovornice, a na teret nadležnog nosioca.

(6)Davanja iz zdravstvenog osiguranja isplaćuje nadležni nosilac na svoj teret i prema svojim pravnim propisima.

(7)Odredbe ovog člana primjenjuje se i na članove porodice osiguranika. Članovi porodice koji su zdravstveno osigurani kod nadležnog nosioca jedne države ugovornice, na njegov teret imaju pravo na usluge na teritoriji druge države ugovornice, ukoliko imaju tamo prebivalište. Obim, vrsta i način ostvarivanja usluga određuju se prema pravnim propisima nosioca mjesta prebivališta, a trajanje prava i krug članova porodice prema pravnim propisima nadležnog nosioca.

(1)Korisnik koji prima penziju prema pravnim propisima obiju država ugovornica ima pravo na zdravstveno osiguranje prema pravnim propisima države ugovornice u kojoj ima prebivalište.

(2)Korisnik koji prima penziju samo prema pravnim propisima jedne države ugovornice, a ima prebivalište na teritoriji druge države ugovornice, ima pravo na usluge prema pravnim propisima druge države ugovornice na teret nadležnog nosioca prve države ugovornice. U toku boravka na teritoriji prve države ugovornice taj korisnik i članovi njegove porodice imaju pravo na hitne zdravstvene usluge prema pravnim propisima i na teret nadležnog nosioca te države ugovornice.

(3)Članovi porodice korisnika penzije koji su zdravstveno osigurani u jednoj državi ugovornici i imaju prebivalište na teritoriji druge države ugovornice, imaju pravo na usluge na teret nadležnog nosioca.

(4)Obim, vrsta i način ostvarivanja usluga određuju se pravnim propisima države ugovornice u kojoj imaju prebivalište, dok se krug članova porodice i trajanje prava određuje prema pravnim propisima nadležnog nosioca. Usluge iz čl. 12, 13, 14, 16, 17 i 18. ovog sporazuma obezbjeđuje: – u Republici Sloveniji – organizaciona jedinica Zavoda za zdravstveno osiguranje Slovenije, nadležna prema mjestu prebivališta ili boravišta osiguranika, – u Crnoj Gori – organizaciona jedinica Fonda za zdravstveno osiguranje Crne Gore, nadležna prema mjestu prebivališta ili boravišta osiguranika.

(1)Troškove usluga naknađuje nadležni nosilac u stvarnom iznosu, osim administrativnih troškova.

(2)Nadležni nosioci mogu da se dogovore i o drukčijem obračunavanju troškova.

(1)Osiguranik koji zbog povrede na radu ili zbog profesionalne bolesti ostvaruje pravo na usluge prema pravnim propisima jedne države ugovornice za vrijeme boravka na teritoriji druge države ugovornice ima pravo na usluge prema pravnim propisa koji važe za nosioca u mjestu boravišta osiguranika. Pri tom se primjenjuju odredbe člana 12 st. 2 i 4 ovog sporazuma.

(2)Troškovi usluga naknađuju se u skladu sa odredbama člana 16 ovog sporazuma. Ukoliko osiguranik sa prebivalištem u jednoj državi ugovornica putuje na osnovu važećeg ugovora o zaposljenju radi obavljanja posla u drugu državu ugovornicu, bez prekida i najkraćim putem, i u toku putovanja u mjesto zaposlenja pretrpi povredu, nosilac druge države ugovornice obezbjeđuje odgovarajuće usluge i davanja prema svojim pravnim propisima o osiguranju za slučaj povrede na radu. Isto važi i za povredu koja se desila licu nakon vraćanja u državu prebivališta neposredno nakon isteka ugovora o zaposljenju, na osnovu kojeg je i bilo u drugoj državi ugovornici.

(1)Ako u slučaju profesionalne bolesti treba uzeti u obzir pravne propise obiju država ugovornica, onda se davanje odobrava samo prema pravnim propisima one države ugovornice na čijoj teritoriji je osiguranik posljednji put obavljao posao koji može da prouzrokuje tu profesionalnu bolest, ukoliko osiguranik ispunjava uslove prema ovim pravnim propisima.

(2)Ako je osiguranik u jednoj državi ugovornici već ostvario pravo na davanje zbog profesionalne bolesti, nadležni nosilac te države ugovornice mora i dalje obezbjeđivati davanje i u slušaju pogoršanja bolesti. Ako je osiguranik nakon ostvarivanja davanja u prvoj državi ugovornici, obavljao posao u drugoj državi ugovornici, kod kojeg postoji isti rizik za profesionalnu bolest zbog koje je već ostvario pravo na davanje, davanje po osnovu pogoršanja te bolesti obezbijeđuje nosilac druge države ugovornice.

(1)Lica koja prelaze iz jedne države ugovornice u drugu državu ugovornicu imaju pravo na novčanu naknadu za vrijeme porodiljskog odsustva ili roditeljsku naknadu prema pravnim propisima države ugovornice u kojoj su bile osigurane u trenutku ostvarivanja tog prava, ukoliko ispunjavaju uslove koje za ostvarivanje tih davanja propisuje ta država ugovornica.

(2)Ako je za ostvarivanje prava na novčanu naknadu za vrijeme porodiljskog odsustva ili roditeljsku naknadu prema pravnim propisima države ugovornice koja obezbjeđuje davanje potreban predhodni period osiguranja, po potrebi se sabiraju periodi osiguranja u državama ugovornicama, ukoliko se ne odnose na isti period.

(3)Ako visina novčane naknade za vrijeme porodiljskog odsustva ili roditeljske naknade zavise od visine prethodne zarade korisnika i ako je korisnik navršio propisani period osiguranja u skladu sa stavom 2 ovog člana, kao predhodna zarada uzima se u obzir samo zarada koju je korisnik ostvario u državi ugovornici koja obezbjeđuje pravo na novčanu nadoknadu za vrijeme porodiljskog odsustva ili roditeljsku naknadu i to tako da se zarada u toj državi smatra kao zarada u cjelokupnom propisanom periodu.

(4)Licu iz stava 1 ovog člana novčana naknada za vrijeme porodiljskog odsustva ili roditeljska naknada isplaćuje se u državi ugovornici koja je priznala pravo.

(1)Ako je osiguranik navršio periode osiguranja prema pravnim propisima obje država ugovornice, kod sticanja, očuvanja ili ponovnog priznavanja prava na davanje, periodi osiguranja se sabiraju, pod uslovom da se ne odnose na isti period. U kojoj mjeri i kako se uzimaju u obzir periodi osiguranja određuje se prema pravnim propisima države ugovornice u kojoj je osiguranik navršio te periode osiguranja, ukoliko ovim sporazumom nije drukčije propisano.

(2)Ako primenom stava 1 ovog člana nijesu ispunjeni uslovi za priznavanje prava na davanje, nadležni nosilac za državljane država ugovornica uzima u obzir i periode osiguranja navršene u trećim državama sa kojima su obije države ugovornice zaključile sporazume o socijalnom osiguranju ili socijalnoj sigurnosti, u kojima je predviđeno sabiranje perioda osiguranja. Ako je sa trećom državom sporazum zaključila samo jedna država ugovornica, nosilac te države ugovornice uzima u obzir za svoje državljane i periode osiguranja navršene u trećoj državi.

(3)Periodi osiguranja navršeni u drugoj državi ugovornici uzimaju se u obzir samo u efektivnom trajanju. Ako prema pravnim propisima jedne države ugovornice postoji pravo na davanje bez sabiranja perioda osiguranja, nosilac te države ugovornice utvrđuje davanje isključivo na osnovu perioda osiguranja koje uzima u obzir prema svojim pravnim propisima. Ako osiguranik ili član njegove porodice ispunjava uslove za davanje isključivo uzimajući u obzir član 21 ovog sporazuma, pravo na davanje utvrđuje se na sljedeći način: 1) nosilac svake države ugovornice će prema pravnim propisima koje primjenjuje utvrditi da li određeno lice sabiranjem perioda osiguranja, kako je određeno u članu 21 ovog sporazuma, prema tim pravnim propisima ispunjava uslove za priznavanje prava na davanje; 2) ako postoji pravo na davanje nosilac prvo izračunava teorijski iznos davanja koji bi trebalo da isplaćuje, ukoliko bi prema svojim pravnim propisima uzeo u obzir ukupan period osiguranja navršen prema pravnim propisima obiju država ugovornica i period osiguranja iz člana 21 stav 2 ovog sporazuma. Ako iznos davanja ne zavisi od dužine perioda osiguranja, on se uzima kao teorijski iznos; 3) na osnovu tog iznosa nosilac svake države ugovornice utvrđuje iznos koji je dužan da isplaćuje u srazmjeri između dužine perioda osiguranja navršenog prema njegovim pravnim propisima i ukupnog perioda osiguranja; 4) ako se prema pravnim propisima jedne države ugovornice iznos davanja obračunava na osnovu zarade, penzijskog osnova, osnovice osiguranja ili uplaćenog doprinosa u određenom periodu, nadležni nosilac uzima u obzir zaradu, penzijski osnov, osnovicu osiguranja ili uplaćeni doprinos isključivo iz perioda osiguranja navršenog prema pravnim propisima koje on primjenjuje. Ako period osiguranja koji se uzima u obzir prema pravnim propisima jedne države ugovornice ne iznosi ukupno 12 meseci, prema njenim pravnim propisima se ne priznaje nikakvo davanje. Ovo ne važi ako prema tim pravnim propisima postoji pravo na davanje samo na osnovu tog perioda osiguranja. U tom slučaju nosilac druge države ugovornice kod sticanja, očuvanja ili ponovnog ostvarivanja prava na davanje i kod određivanja njegove visine, uzima u obzir samo taj period osiguranja za koji su plaćeni doprinosi, kao da je navršen prema pravnim propisima koje primenjuje. Ako korisnik prima penziju prema pravnim propisima obje države ugovornice, na davanja za slučaj smrti primjenjuju se isključivo pravni propisi one države ugovornice u kojoj je umrlo lice imalo prebivalište. Period osiguranja navršen obaveznim osiguranjem prema pravnim propisima jedne države ugovornice, u potrebnoj mjeri uzima se u obzir kod ostvarivanja prava na novčanu naknadu za slučaj nezaposlenosti prema pravnim propisima druge države ugovornice, ako je nezaposleno lice u državi ugovornici u kojoj ostvaruje pravo na novčanu naknadu bilo obavezno osigurano za slučaj nezaposlenosti najmanje onoliko vremena koliko je predviđeno prema njenim pravnim propisima i ako pri tom nijesu prekršeni propisi o zapošljavanju stranaca. Periodi osiguranja navršeni u obje države ugovornice se sabiraju, ako se ne odnose na isti period.

(1)Nadležni organi će administrativnim sporazumom, koji stupa na snagu istovremeno sa ovim sporazumom, odrediti način njegovog sprovođenja.

(2)Sporazumom iz stava 1 ovog člana nadležni organi će u cilju efikasnijeg sprovođenja i radi uspostavljanja jednostavne i brze saradnje između nosilaca obje država ugovornica odrediti organe za vezu.

(3)Nadležni organi i organi za vezu država ugovornica, obavještavaće se međusobno o sljedećem: 1) svim mjerama koje će usvojiti primjenom ovog sporazuma; 2) svim izmjenama pravnih propisa u vezi sa primjenom ovog sporazuma, a najkasnije u roku od 60 dana od njihovog stupanja na snagu.

(4)U primjeni ovog sporazuma nadležni organi, organi za vezu i nosioci obje države ugovornice međusobno će se pomagati i postupati kao kod primjene svojih pravnih propisa. Ova pomoć je besplatna.

(5)Nadležni organi, organi za vezu i nosioci obje države ugovornice mogu, u primjeni ovog sporazuma, međusobno uspostaviti neposredan kontakt, kao i sa zainteresovanim licima ili sa njihovim punomoćnicima.

(6)Nadležni organi, organi za vezu i nosioci jedne države ugovornice ne smiju odbiti podnijete zahtjeve, druge podneske ili dopise zbog toga što su sastavljeni na službenom jeziku druge države ugovornice.

(7)Ljekarske preglede koji se obavljaju radi sticanja prava prema pravnim propisima jedne države ugovornice, a odnose se na lica sa prebivalištem ili boravištem na teritoriji druge države ugovornice obaviće, na zahtjev nadležnog nosioca i na njegov teret, nosilac u mjestu prebivališta ili boravišta tog lica. Ljekarske preglede koje je potrebno obaviti za sticanja prava prema pravnim propisima obje države ugovornice obavlja na svoj teret, nadležni nosilac u mjestu boravišta ili prebivališta tog lica.

(1)Ako su prema pravnim propisima jedne države ugovornice pisani podnesci i isprave koja se prilažu zbog primjene ovih pravnih propisa, djelimično ili u cjelini oslobođeni plaćanja taksi, uključujući konzularne i administrativne takse, to oslobađanje se odnosi i na odgovarajuće pisane podneske i isprave koje se podnose prilikom primjene ovog sporazuma ili pravnih propisa druge države ugovornice.

(2)Dokumenta i isprave koje se podnose prilikom primjene ovog sporazuma ili pravnih propisa jedne države ugovornice službama druge države ugovornice, ne podliježu nadovjeri.

(1)Zahtjevi, izjave ili pravna sredstva koja su radi primjene ovog sporazuma ili pravnih propisa jedne države ugovornice, podnijeta nadležnom organu ili nosiocu jedne države ugovornice, smatraju se zahtjevima, izjavama ili pravnim sredstvima podnijetim nadležnom organu ili nosiocu druge države ugovornice.

(2)Zahtjev za davanje, podnijet prema pravnim propisima jedne države ugovornice, smatra se zahtjevom za odgovarajuće davanje prema pravnim propisima druge države ugovornice. To ne važi kada podnosilac zahtjeva izričito zahtijeva odlaganje ostvarivanja prava na davanja za slučaj starosti, prema pravnim propisima druge države ugovornice.

(3)Zahtjevi, izjave ili pravna sredstva koja primjenom pravnih propisa jedne države ugovornice treba podnijeti u određenom roku organu, nosiocu ili drugoj nadležnoj službi te države ugovornice, mogu se podnijeti u istom roku organu, nosiocu ili drugoj nadležnoj službi druge države ugovornice.

(4)U slučajevima iz st. 1, 2 i 3 ovog člana organi odmah dostavljaju podnijete zahtjeve, izjave ili pravna sredstva neposredno ili posredstvom organa za vezu, odgovarajućem nosiocu druge države ugovornice.

(1)Nosilac nadležan za isplatu davanja prema pravnim propisima jedne države ugovornice priznaje davanja u valuti koja važi u toj državi ugovornici.

(2)Isplata davanja iz stava 1 ovog člana korisniku koji ima prebivalište u drugoj državi ugovornici, vrši se u konvertibilnoj valuti (EUR).

(3)Isplate među nosiocima država ugovornica vrše se u konvertibilnoj valuti (EUR).

(4)Kod preračunavanja davanja u valutu druge države ugovornice uzima se srednji kurs koji važi na dan kada je nosilac doznačio davanje isplatnom organu, radi isplate u drugu državu ugovornicu.

(1)Izvršne odluke nadležnih upravnih organa ili nosilaca jedne države ugovornice, te dokazi o zaostalim plaćanjima (isprave) ili drugim potraživanjima iz socijalnog osiguranja, te zahtjevi za povraćaj neopravdano primljenih davanja, priznaju se i u drugoj državi ugovornici.

(2)Priznavanje se može odbiti samo ako je u suprotnosti sa pravnim poretkom države ugovornice u kojoj treba da se prizna odluka ili isprava.

(3)Na osnovu izvršnih odluka i isprava priznatih u skladu sa stavom 1 ovog člana sprovodi se izvršenje u drugoj državi ugovornici. Izvršni postupak se sprovodi prema pravnim propisima koji se primenjuju kod izvršenja izdatih odgovarajućih odluka i isprava u drugoj državi ugovornici na čijoj teritoriji se sprovodi izvršenje. Primjerak odluke ili isprave mora da sadrži potvrdu o njenoj izvršnosti (klauzula o izvršenju).

(4)Slovenija primjenjuje odredbe ovog člana u skladu sa obavezama koje proizilaze iz članstva u Evropskoj Uniji.

(1)Nosilac jedne države ugovornice, koji je isplatio davanje u iznosu većem od onog koji korisniku pripada, može od nosioca druge države ugovornice zatražiti da od zaostalih iznosa davanja koje treba da isplati korisniku zadrži preplaćeni iznos.

(2)Preplaćeni iznos iz stava 1 ovog člana se direktno isplaćuje nosiocu koji je zatražio njegovo zadržavanje.

(1)Ako lice koje prema pravnim propisima jedne države ugovornice prima davanje za štetu nastalu na teritoriji druge države ugovornice prema čijim pravnim propisima to lice ima pravo na naknadu štete od trećeg lica, tada pravo na tu naknadu prelazi na nosioca prve države ugovornice prema njegovim pravnim propisima.

(2)Ako je pravo na naknadu štete u vezi sa istovrsnim davanjima, po osnovu istog slučaja štete, prenijeto, u skladu sa stavom 1, nosiocima obje države ugovornice, treće lice može isplatiti cjelokupnu naknadu štete jednom ili drugom nosiocu, čime se oslobađa svoje obaveze. U međusobnom odnosu nosioci će namiriti svoja potraživanja srazmjerno davanjima koja isplaćuju.

(1)Sporove u vezi sa sprovođenjem ovog sporazuma nadležni organi rješavaće sporazumno.

(2)Ako spor ne bude riješen u skladu sa stavom 1 ovog člana u roku od 6 meseci od prvog predloga za početak pregovora, predaje se arbitraži, o čijem sastavu i postupku će se dogovoriti države ugovornice. Odluka arbitraže je za države ugovornice konačna i obavezujuća.

(1)Ovaj sporazum se ne primjenjuje za sticanje prava na davanja prije njegovog stupanja na snagu.

(2)Za utvrđivanje prava na davanja po ovom sporazumu uzima se u obzir i period osiguranja koji je prema pravnim propisima država ugovornica navršen prije stupanja na snagu ovog sporazuma, pri čemu se poseban staž uzima u obzir u priznatom trajanju samo ako je utvrđen za period prije 1. januara 1965. godine.

(3)Izuzetno od odredbe stava 1 ovog člana ovaj sporazum primjenjuje se i na osigurane slučajeve koji su nastali prije njegovog stupanja na snagu.

(4)Davanja koja se mogu isplaćivati samo na osnovu ovog sporazuma utvrđuju se na zahtjev korisnika.

(5)Izuzetno od odredbe člana 21 stav 3 ovog sporazuma, period osiguranja navršen do 7. oktobra 1991. godine prema pravnim propisima obje države ugovornice koji su važili u periodu kada su obje države ugovornice primenjivale pravne propise Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, uzima se u obzir u trajanju priznatom prema tim pravnim propisima.

(1)Periodi osiguranja navršeni u drugim državama koje je Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija preuzela na osnovu međunarodnih sporazuma sa tim državama, preuzima na svoj teret država ugovornica čiji je osiguranik državljanin na dan podnošenja zahtjeva za penziju. Ako osiguranik ima državljanstvo obije države ugovornice, periode osiguranja preuzima na svoj teret država ugovornica u kojoj osiguranik ima prebivalište na dan podnošenja zahtjeva za penziju. Ako osiguranik nije državljanin država ugovornica ili državljanin neke od država nasljednica Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, navedeni periodi osiguranja padaju na teret nosioca države ugovornice čije je republičko državljanstvo imao taj osiguranik na dan preuzimanja obaveze po međunarodnom sporazumu.

(2)Periodi osiguranja navršeni prema pravnim propisima Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije o penzijskom i invalidskom osiguranju vojnih osiguranika od 1. januara 1973. godine do 7. oktobra 1991. godine padaju na teret države ugovornice čiji državljanin je lice na dan stupanja na snagu ovog sporazuma. Ako lice ima državljanstvo obije države ugovornice, periodi osiguranja padaju na teret države ugovornice u kojoj lice ima prebivalište na dan stupanja na snagu ovog sporazuma.

(1)Penzije koje je nadležni nosilac jedne države ugovornice do 7. oktobra 1991. godine priznao prema pravnim propisima Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, uzimajući u obzir period osiguranja navršen prema pravnim propisima druge države ugovornice, ostaju obaveza nadležnog nosioca države ugovornice koji je te penzije priznao. Ovo važi i za porodičnu penziju ostvarenu prema pravnim propisima jedne od država ugovornica od 8. oktobra 1991. godine i dalje, koja je određena od penzije umrlog korisnika koji je ostvario pravo na penziju do 7. oktobra 1991. godine.

(2)Penzija koju je nadležni nosilac jedne države ugovornice priznao prema stavu 1 ovog člana ostaje obaveza nadležnog nosioca države ugovornice koji ju je priznao i ne određuje se ponovo ni kada nadležni nosilac druge države ugovornice prizna penziju ili srazmjerni dio penzije primjenom ovog sporazuma, na osnovu perioda osiguranja koji kod određivanja penzije iz stava 1 ovog člana još nije uzet u obzir čak, iako je period osiguranja kraći od 12 mjeseci.

(3)Penzije koje je nadležni nosilac jedne države ugovornice priznao u srazmjernom dijelu u periodu od 8. oktobra 1991. godine do stupanja na snagu ovog sporazuma, uzimajući u obzir period osiguranja navršen prema pravnim propisima druge države ugovornice i primjenom nekog trećeg međunarodnog sporazuma o socijalnom osiguranju, izuzimajući sporazume zaključene između država nastalih na teritoriji Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, ponovo se ne određuju prema odredbama ovog sporazuma i ostaju obaveza nadležnog nosioca države ugovornice koji ih je priznao. To se odnosi i na takozvane ''samostalne'' penzije, priznate u istom periodu na osnovu zajedničkog perioda osiguranja navršenog prema pravnim propisima obje države ugovornice, ukoliko je na osnovu tih perioda osiguranja nosilac neke treće države priznao svoju penziju prema međunarodnom sporazumu o socijalnom osiguranju između jedne od država ugovornica i te treće države. Ovo važi i za porodičnu penziju ostvarenu od korisnika penzije iz ovog stava bez obzira na datum kada je penzija ostvarena.

(4)Penzije koje se isplaćuju ili su bile priznate u jednoj državi ugovornici aktivnim vojnim osiguranicima do stupanja na snagu ovog sporazuma, ponovo se ne određuju prema odredbama ovog sporazuma i ostaju obaveza države ugovornice koja ih je priznala. Ovo važi i u slučaju ako su te penzije prevedene ili ponovo određene prema pravnim propisima država ugovornica. Ovo važi i za porodičnu penziju ostvarenu od korisnika penzije iz ovog stava.

(1)Penzije koje je nadležni nosilac jedne države ugovornice priznao u periodu od 8. oktobra 1991. godine do stupanja na snagu ovog sporazuma, uzimajući u obzir i period osiguranja navršen prema pravnim propisima druge države ugovornice, ponovo se određuju po službenoj dužnosti prema odredbama ovog sporazuma. To se odnosi i na penzije koje su prvi put priznate u jednoj od država ugovornica do 7. oktobra 1991. godine, a nakon toga do stupanja na snagu ovog sporazuma ostvarene i priznate u drugoj državi ugovornici na osnovu pretežnog perioda osiguranja navršenog prema pravnim propisima te države ugovornice. Dan kada je nosilac prve države ugovornice pokrenuo postupak smatra se kao dan podnošenja zahtjeva prema pravnim propisima druge države ugovornice.

(2)U postupku za ponovno određivanje penzije nosilac druge države ugovornice cijeni uslove za sticanje prava na istovrsnu penziju prema pravnim propisima koji su važeći na dan stupanja na snagu ovog sporazuma. Ako je u prvoj državi ugovornici priznato pravo na invalidsku penziju, a u drugoj državi ugovornici nijesu ispunjeni uslovi za priznavanje prava na invalidsku penziju, u drugoj državi ugovornici se priznaje pravo na starosnu penziju, ako su za nju ispunjeni uslovi.

(3)Ako uslovi za priznavanje prava na penziju u drugoj državi ugovornici nijesu ispunjeni na dan stupanja na snagu ovog sporazuma, a ispunjeni su na dan odlučivanja o pravu, pravo na penziju se priznaje od dana kada su uslovi ispunjeni.

(4)Ukoliko u drugoj državi ugovornici, uslovi za priznavanje prava u skladu sa st. 2 i 3 ovog člana nijesu ispunjeni, nosilac prve države ugovornice, po službenoj dužnosti, ponovo pokreće postupak za ponovno određivanje penzije kada budu ispunjeni uslovi u drugoj državi ugovornici.

(5)Ako bi primjenom stava 1 ovog člana zbir penzija obračunatih prema pravnim propisima dvije države ugovornice bio manji od već priznate penzije koja bi se na dan ponovnog određivanja isplaćivala prema pravnim propisima jedne države ugovornice, nadležni nosilac te države ugovornice će korisniku isplaćivati i razliku između svoje već priznate penzije i zbira penzija obračunatih prema pravnim propisima dvije države ugovornice na sljedeći način: 1) korisniku koji je penziju već stekao prema pravnim propisima jedne države ugovornice i koji na dan ponovnog određivanja penzije ima prebivališe u toj državi ugovornici, nadležni nosilac će penziju i dalje isplaćivati u iznosu koji bi mu pripadao prema pravnim propisima te države ugovornice. U tom slučaju će nadležni nosilac druge države ugovornice isplaćivati penziju neposredno nadležnom nosiocu prve države ugovornice. 2) korisniku koji je pravo na penziju već stekao u toj državi ugovornici i koji na dan ponovnog određivanja penzije ima prebivalište u drugoj državi ugovornici ili u nekoj trećoj državi, isplaćivaće ponovo određenu penziju prema svojim pravnim propisima i razliku između posljednjeg isplaćenog iznosa ranije priznate penzije i zbira penzija određenih prema pravnim propisima obje države ugovornice. Razliku iz prethodne rečenice isplaćivaće nadležni nosilac prve države ugovornice sve dok zbir penzija određenih po pravnim propisima dvije države ugovornice ne dostigne iznos ranije isplaćivane penzije. Za pokrivanje preplaćenih iznosa kod nosioca prve države ugovornice, nosilac druge države ugovornice će svoje iznose penzije isplaćivati nosiocu prve države ugovornice sve dok nosilac prve države ugovornice ne bude ponovo odredio penziju i dok preplaćeni iznos kod nosioca prve države ugovornice ne bude isplaćen, a nakon toga će penziju isplaćivati neposredno korisniku. O svakoj promjeni visine penzije obavještavaće nadležnog nosioca prve države ugovornice dok to bude potrebno.

(6)Nadležni nosilac u prvoj državi ugovornici ponovo određuje penziju na osnovu novo utvrđenog perioda osiguranja u skladu sa ovim sporazumom samo, ako nosilac druge države ugovornice prizna pravo na penziju u skladu sa st. 1, 2, 3 i 4 ovog člana.

(7)Pravo na penziju, utvrđeno i obračunato primjenom st. 1, 2 i 4 ovog člana pripada od prvog dana po isteku mjeseca u kome je nosilac koji je prvi utvrdio pravo na penziju pokrenuo postupak za ponovno određivanje penzije.

(8)Penziju priznatu u skladu sa ovim članom nosilac druge države ugovornice isplaćivaće nosiocu prve države ugovornice dok nosilac prve države ugovornice ne saopšti da je preplata izmirena i da se penzija druge države ugovornice može isplaćivati neposredno korisniku. Nosilac druge države ugovornice počeće sa isplatom penzije nosiocu prve države ugovornice odmah po priznavanju prava.

(9)Penzije koje je nadležni nosilac jedne države ugovornice priznao u periodu od 8. oktobra 1991. godine do dana stupanja na snagu ovog sporazuma na osnovu perioda osiguranja kraćeg od 12 mjeseci navršenog prema pravnim propisima te države ugovornice i uz uzimanje u obzir perioda osiguranja navršenog isključivo prema pravnim propisima druge države ugovornice, ponovo će se odrediti primjenom člana 24 ovog sporazuma i stava 7 ovog člana.

(10)Periodi osiguranja navršeni prema pravnim propisima Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije o penzijskom i invalidskom osiguranju vojnih osiguranika, periodi koji su bili priznati po osnovu učešća u NOB i preuzeti periodi osiguranja iz člana 36 stav 1 ovog sporazuma ostaju obaveza nadležnog nosioca države ugovornice koji je prvi priznao penziju.

(1)Ovaj sporazum podliježe potvrđivanju.

(2)Ovaj sporazum stupa na snagu prvog dana drugog mjeseca po isteku mjeseca u kojem je primljenja zadnja od diplomatskih nota kojom države ugovornice obavještavaju jedna drugu da su okončale postupak potvrđivanja.

(3)Ovaj sporazum se zaključuje na neodređeno vrijeme. Svaka država ugovornica ga može otkazati uz otkazni rok od šest mjeseci, istekom tekuće kalendarske godine, pri čemu se otkaz dostavlja u pisanom obliku, diplomatskim putem.

(4)U slučaju otkazivanja ovog sporazuma njegove odredbe se i dalje primjenjuju na stečena prava, kao i na zahtjeve za ostvarivanje prava podnijete do dana njegovog otkazivanja. U potvrdu ovoga opunomoćenici su potpisali ovaj sporazum. Sačinjeno u Ljubljani dana 8. oktobar 2010, u dva originalna primjerka, na slovenačkom i crnogorskom jeziku, pri čemu su oba teksta jednako vjerodostojna. Za Republiku Sloveniju Ivan Svetlik s.r. Za Crnu Goru Suad Numanović s.r. Na osnovu člana 27 stav 1 Sporazuma između Republike Slovenije i Crne Gore o socijalnom osiguranju, potpisanog dana 8. oktobra 2010. godine u Ljubljani (u daljem tekstu: Sporazum), nadležni organi: za Republiku Sloveniju: – Ministarstvo za rad, porodicu i socijalne poslove i – Ministrstvo zdravlja za Crnu Goru: – Ministarstvo rada i socijalnog staranja i – Ministarstvo zdravlja su se sporazumjeli: U ovom administrativnom sporazumu navedeni izrazi imaju isto značenje kao u Sporazumu. Organi za vezu iz člana 27 stav 2 Sporazuma su: u Republici Sloveniji: – za zdravstveno osiguranje: Zavod za zdravstveno osiguranje Slovenije; – za penzijsko i invalidsko osiguranje: Zavod za penzijsko i invalidsko osiguranje Slovenije; – za osiguranje za slučaj nezaposlenosti: Zavod Republike Slovenije za zapošljavanje; – za novčane naknade za vrijeme porodiljskog odsustva i roditeljsku naknadu: Centralna jedinica za roditeljsku zaštitu i porodična primanja, CSD Ljubljana Bežigrad u Crnoj Gori: – Ministarstvo rada i socijalnog staranja.

(1)Zadaci organa za vezu utvrđeni su Sporazumom i ovim administrativnim sporazumom. Prilikom sprovođenja Sporazuma organi za vezu međusobno sarađuju, a mogu se i neposredno obraćati nadležnim organima, nosiocima i licima, na koja se primjenjuje Sporazum. Prilikom sprovođenja Sporazuma, organi za vezu međusobno pružaju pomoć.

(2)Organi za vezu se dogovaraju o sadržini i obliku dvojezičnih obrazaca, neophodnih za sprovođenje Sporazuma i primjenu ovog administrativnog sporazuma.

(3)Organi za vezu mogu u okviru svojih nadležnosti zaključivati dogovore i zauzimati stavove za sprovođenje Sporazuma.

(1)U slučajevima iz čl. 8., 9. i 10 Sporazuma nadležni nosilac države ugovornice, čiji pravni propisi se primjenjuju na određeno lice,izdaje potvrdu o primjeni tih pravnih propisa.

(2)Potvrdu iz stava 1 ovog člana izdaje: kod primjene slovenačkih pravnih propisa: – nadležna područna jedinica Zavoda za zdravstveno osiguranje Slovenije kod primjene crnogorskih pravnih propisa: – nadležna organizaciona jedinica Fonda za zdravstveno osiguranje Crne Gore.

(1)Radi primjene člana 11 Sporazuma podnosilac zahtjeva dostaviće potvrdu nadležnog nosioca o periodima osiguranja, priznatim prema pravnim propisima druge države ugovornice. Navedenu potvrdu na zahtjev podnosioca izdaje: u Republici Sloveniji: – nadležna područna jedinica Zavoda za zdravstveno osiguranje Slovenije u Crnoj Gori: – nadležna organizaciona jedinica Fonda za zdravstveno osiguranje Crne Gore.

(2)Ako podnosilac zahtjeva ne dostavi potvrdu, nosilac prve države ugovornice može zahtijevati potvrdu neposredno od nadležnog nosioca druge države ugovornice iz stava 1 ovog člana.

(1)Radi primjene čl. 12 do 17 Sporazuma podnosilac zahtjeva nosiocu u mjestu boravišta ili prebivališta dostavlja potvrdu nadležnog nosioca kao dokaz o pravu. U slučaju da se navedena potvrda ne dostavi,nadležni nosilac može na zahtjev nosioca, koji pruža uslugu u mjestu boravišta ili prebivališta, izdati navedenu potvrdu naknadno. U slučajevima iz člana 12. stav 1 Sporazuma nadležni nosilac je dužan izdati potvrdu naknadno.

(2)Nosilac u mjestu boravišta ili prebivališta obezbjeđuje licu koje je osigurano prema pravnim propisima druge države ugovornice, usluge kao da se radi o njegovom osiguraniku.

(3)U slučaju utvrđene nesposobnosti za rad i bolničkog liječenja nosilac koji pruža usluge prema mjestu boravišta ili prebivališta lica, dužan je o tome neodložno, na utvrđenom dvojezičnom obrascu, obavijestiti nadležnog nosioca.

(4)Uslugama veće vrijednosti iz člana 12 stav 4 Sporazuma smatraju se usluge čija vrijednost prelazi 150 EUR, izraženo u domaćoj valuti. Saglasnost za davanje tih usluga daje se na utvrđenom dvojezičnom obrascu. Prilikom odstupanja od predviđenog postupka, nosilac u mjestu boravišta dužan je nadležnom nosiocu, na njegov zahtjev poslati obavještenje o visini troškova pruženih usluga na utvrđenom dvojezičnom obrascu. Nadležni nosilac isplaćuje davanja neposredno korisnicima, osim ako su oni sastavni dio paušalnog iznosa. Radi ostvarivanja prava na zdravstvenu zaštitu za lica iz člana 14 stav 2 i 3 Sporazuma nadležni nosilac izdaje i dostavlja nosiocu, koji je nadležan prema prebivalištu korisnika penzije, potvrdu na utvrđenom dvojezičnom obrascu, kao dokaz o postojanju prava na uslugu. U slučajevima iz člana 18 Sporazuma, primjenjuju se shodno odredbe čl. 6 i 7 ovog administrativnog sporazuma.

(1)Za isplatu davanja iz čl. 17,18 i 19. Sporazuma primjenjuje se shodno odredba člana 8 ovog administrativnog sporazuma.

(2)Za razmjenu statističkih podataka shodno se primjenjuje član 16 ovog administrativnog sporazuma.

(1)Radi primjene člana 29 Sporazuma nadležni nosioci se međusobno, bez odlaganja, obavještavaju o svakom zahtjevu za davanje. Zahtjev za davanje se podnosi u državi ugovornici, u kojoj podnosilac ima prebivalište ili boravište.

(2)Nadležni nosioci se međusobno obavještavaju o svim činjenicama, bitnim za sticanje prava i utvrđivanje visine davanja, a po potrebi dostavljaju i mišljenje ljekara. Nadležni nosioci se na zahtjev međusobno obavještavaju o: 1) priznavanju prava na davanje, 2) promjenama perioda osiguranja, 3) novom zaposlenju ili novom obavljanju djelatnosti, 4) promjeni bračnog statusa udovice ili udovca, 5) preseljenju u treću državu, 6) promjeni adrese, 7) prestanku školovanja djece i 8) smrti korisnika.

(3)Potvrđivanje podataka na utvrđenim dvojezičnim obrascima zamjenjuje dostavljanje dokumentacije između nadležnih nosilaca država ugovornica.

(4)Prilikom primjene člana 21 stav 2 Sporazuma nadležni nosioci država ugovornica dostavljaju i podatke o periodima osiguranja, navršenim u trećim državama, ako njima raspolažu.

(5)Nadležni nosioci se nakon završenog postupka, međusobno obavještavaju o odlukama na utvrđenim dvojezičnim obrascima. Nadležni nosioci država ugovornica se, međusobno bez odlaganja, obaviještavaju o činjenicama, zbog kojih prestaje pravo na davanje.

(1)U skladu sa članom 5 Sporazuma nadležni nosioci isplaćuju penzije i druga davanja neposredno korisnicima, osim u slučajevima kada je Sporazumom drugačije određeno.

(2)Na zahtjev nadležnog nosioca iz stava 1 ovog člana, korisnik prava je dužan da najmanje jednom godišnje, dostavi potvrdu o životu.

(1)Nadležni nosilac po službenoj dužnosti pokreće postupak za ponovno određivanje penzije u skladu sa članom 38 Sporazuma popunjavanjem dogovorenog obrasca, uz koji prilaže: 1) potvrdu odnosno potvrde o periodu osiguranja u kojima se navode svi periodi osiguranja utvrđeni prema pravnim propisima države ugovornice, bez perioda osiguranja države ugovornice kojoj se dostavlja zahtjev; 2) fotokopije dokaza o periodima osiguranja u državi ugovornici, kojoj se dostavlja zahtjev; 3) fotokopiju rješenja o prvom priznavanju prava na penziju i fotokopije eventualnih naknadnih rješenja, a ako se radi o porodičnoj penziji, i fotokopiju rješenja o priznavanju prava na starosnu odnosno invalidsku penziju, 4) fotokopiju nalaza, ocjene i mišljenja invalidske komisije ili ovlašćenog vještaka sa neophodnom medicinskom dokumentacijom, na osnovu koje je dat nalaz, ocjena i mišljenje, ako je priznato pravo na invalidsku penziju, 5) druga dokumenta o kojima su se dogovorili organi za vezu država ugovornica.

(2)Dokumenta iz stava 1 ovog člana nadležni nosilac potvrđuje pečatom i potpisom. Organi za vezu država ugovornica za svaku kalendarsku godinu razmijenjuju statističke podatke o isplatama davanja korisnicima u skladu sa odredbama Sporazuma. Statistički podaci sadrže vrste davanja, broj korisnika i ukupan iznos isplaćenih davanja. Radi primjene člana 26 Sporazuma podnosilac zahtjeva podnosi nadležnom nosiocu jedne države ugovornice potvrdu nadležnog nosioca druge države ugovornice, u kojoj je naveden period osiguranja navršen prema pravnim propisima druge države ugovornice. Ukoliko navedenu potvrdu ne dostavi,organ za vezu jedne države ugovornice može zahtjevati izdavanje takve potvrde od organa za vezu druge države ugovornice.

(1)Nosilac mjesta prebivališta ili boravišta podnosi obračun troškova za usluge nadležnom nosiocu svakih šest mjeseci, ako se organi za vezu ne dogovore drugačije.

(2)Nadležni nosilac naknađuje troškove za usluge nosiocu u mjestu prebivališta ili boravišta u roku od tri mjeseca od dana primanja zahtjeva, ako se organi za vezu ne dogovore drugačije. Ovaj administrativni sporazum stupa na snagu istovremeno sa Sporazumom. Sastavljeno u Podgorici dana 12. 5. 2011 u dva istovjetna primjerka na slovenačkom i crnogorskom jeziku, pri čemu su oba teksta jednako vjerodostojna. Za Republiku Sloveniju Jernej Videtič s.r. Za Crnu Goru Suad Numanović s.r.

Za izvajanje sporazuma in administrativnega dogovora skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 170-01/10-2/11 Ljubljana, dne 15. julija 2011 EPA 987-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik