433. člen ZFPPIPP

Zakonodajalec je podelil procesno upravičenje za vložitev predloga za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije lastnikom objektov, ker je zaznal, da so bili v sodni register vpisani poslovni naslovi subjektov vpisa brez vedenja lastnikov objektov na teh naslovih. Pooblastilo za obveščanje o okoliščinah iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa je podelil le pristojnim organom, navedenim v drugem odstavku 428. člena ZFPPIPP. Sistematika določb Oddelka 7.2 ZFPPIPP ne daje podlage za zaključek, da bi predlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije iz razloga, da je subjekt vpisa prenehal poslovati ali če na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot njegov poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan, lahko podal tudi lastnik objekta na tem naslovu, saj je v zvezi z njim kot upravičenim predlagateljem poudarjeno, da subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.

Če je lastnik objekta in upnik ista oseba, je stvar njegove odločitve kateremu svojemu interesu bo dal prednost. V tem primeru je predlagatelj očitno dal prednost lastniškemu interesu, saj je vložil predlog za izbris. Če razlogov za sum poskusa zlorabe ni, prevlada interes lastnika objekta nad interesom upnikov družbe.

Vsak od solastnikov lahko dovoli uporabo objekta tudi komu drugemu, ne da bi potreboval soglasje drugih solastnikov. Vendar je solastnik pri tem omejen s pravicami ostalih solastnikov. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Dovoljenje solastnika idealnega deleža nepremičnine je mogoče primerjati s služnostjo stanovanja (na vpisanem poslovnem naslovu subjekt vpisa posluje), pri čemer lahko vsak solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim (solastniškim) deležem tako, da ga prenese na novega imetnika. Kako opredeliti nepremičnino pri vpisu poslovnega naslova, je določeno tudi v petem odstavku 6. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba). Po 1. in 3. točki petega odstavka 6. člena Uredbe, ki jo je mogoče uporabiti v konkretnem primeru, se kot nepremičnina na določenem naslovu šteje solastniški delež na nepremičnini, ki vključuje upravičenje uporabe prostorskega dela stavbe iz 1. točke tega odstavka. V 1. točki petega odstavka 6. člena Uredbe pa je določeno, da se kot nepremičnina na določenem poslovnem n

Od trenutka, ko je bil v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe skladno s tedaj veljavno zakonodajo, preklic dovoljenja za poslovanje na navedenem naslovu oziroma sprememba lastništva objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, nista razloga, ki bi ju bilo mogoče umestiti v domnevno bazo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP kot razlog za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije. V primerih, ko overjena izjava (dovoljenje) lastniku objekta sploh ni (bila) potrebna, gole navedbe (sedanjega) lastnika, da subjekt vpisa nima dovoljenja lastnika objekta, ne zadoščajo za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.

Sodišče bi moralo izhajati iz trditve v predlogu, da je predlagatelj lastnik objekta na naslovu ... . Da bi lahko ugotovilo ali je to res in ker predlagatelj ni navedel podatka o parcelni številki, bi moralo najprej vpogledati v GURS za parcelno številko ter s to preveriti lastništvo. Po pridobitvi podatka o parcelni številki bi videlo, da leži objekt na naslovu ... na parceli št. 87/7, k.o. ... in ne 87/6, k.o. ..., kot je predlagatelj priložil zemljiškoknjižni izpisek.

Če je postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, kot v konkretnem primeru, lahko upnik v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Če pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, izbris ni dovoljen (četrti odstavek 435. člena ZFPPIPP).

S takšnimi ugovori predlagatelj v pritožbenem postopku ne more uspeti. Z njimi smiselno zatrjuje, da je subjektu vpisa (že) dano soglasje preklical oziroma da zanj ne velja, kar pa ni dopustno. Sprememba lastništva družbe lastniku nepremičnine, ki je soglasje dal, ne daje nobene podlage za preklic danega soglasja. V sodni praksi je izoblikovano enotno stališče, da lahko lastnik objekta dovoljenje da ali pa ga ne da, ne more pa si premisliti in ga preklicati oziroma zatrjevati, da ga novi lastnik (družbenik) subjekta vpisa nima oziroma da zanj ne velja. Izbris subjekta vpisa iz sodnega registra, ki bi sledil opisanemu ravnanju lastnika nepremičnine, bi bil zanj prehuda in nesorazmerna sankcija (odločbe VSL IV Cpg 721/2018 z dne 17. 10. 2018, IV Cpg 341/2019 z dne 9. 5. 2019 in druge).

Glede na zakonski dejanski stan izbrisnega razloga po 2. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da subjekt vpisa ne posluje več. Predlagatelj bi lahko uveljavljal le, da subjektu vpisa ni v svojem objektu dal dovoljenja za vpis poslovnega naslova v sodnem registru. Pritožbene trditve o tem, da subjekt vpisa na vpisanem naslovu v sodnem registru ne posluje več, bi sodišče druge stopnje preizkušalo le, če bi bil začet izbrisni postopek brez likvidacije po uradni dolžnosti, po 1. ali 3. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Sodišče druge stopnje ne more slediti pritožbenemu očitku, da je posledica preklica njegovega dovoljenja za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa, izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Kot je bilo že pojasnjeno, predlagatelj za takšno pravno dejanje ni procesno legitimiran. O navedenem vprašanju je v sodni praksi oblikovano enotno stališče. Vsa pravna dejanja, ki jih omenja predlagatelj in sicer, da je dovoljenje za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa preklical zaradi neporavnanih obveznosti subjekta vpisa in odpovedi najemne pogodbe, ne morejo biti pravno up

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz predlagateljevega predloga izhaja, da vpis poslovnega naslova subjekta vpisa, na katerem je objekt, katerega lastnik je predlagatelj, ni bil opravljen brez njegovega soglasja. Navedeni ugotovitvi pritožnik niti ne oporeka. Trdi le, da je soglasje za poslovanje na naslovu preklical in direktorja obvestil, naj poskrbi za zamenjavo poslovnega naslova, česar ta ni storil. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da takšen preklic soglasja ne predstavlja izbrisnega razloga, saj ta obstaja le, v kolikor subjekt vpisa soglasja lastnika objekta sploh ni imel.

O možnosti upnikovega izpodbijanja obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP se je Ustavno sodišče v odločbi U-I-57/15, U-I-2/16 že opredelilo v 3. točki izreka in upnikom subjekta vpisa v postopku izbrisa, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP priznalo kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ugovor, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila svojih obveznosti, torej jim je do odprave protipravnosti priznalo vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, začetem po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje. Le v kolikor bi predlagatelj trdil, da prejšnji lastnik objekta D. subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu E., bi lahko nastopal kot upravičeni predlagatelj začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa.

Lastnik objekta na naslovu, ki je vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa pravne osebe brez likvidacije (tudi) na podlagi prve alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna. Po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra.

Zoper navedeni sklep se je pritožil A. A. z navedbo, da je predlagatelj postopka izbrisa. S tem statusom pa ima po drugem odstavku 438. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa le v primeru, če se je postopek izbrisa začel na njegov predlog. Status udeleženca postopka izbrisa ima namreč po 2. točki 432. člena ZFPPIPP predlagatelj postopka izbrisa, če je sodišče začelo postopek izbrisa na predlog. Kot izhaja iz podatkov registrskega sodišča (red. št. 6), pa je pritožnik sicer 12. 8. 2019 vložil predlog za izbris subjekta vpisa na podlagi 433. člena ZFPPIPP, vendar postopek izbrisa na podlagi njegovega predloga še ni bil začet. Tako se pokaže, da pritožnik v tem postopku, začetem po uradni dolžnosti in ne na predlog, statusa udeleženca nima in da njegova pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena.

ZFPPIPP pa je v 7. poglavju (členi od 424 do 444.a) uredil poseben institut izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, katerega glavna značilnost je v tem, da predstavlja postopek prenehanja pravne osebe in njen izbris iz sodnega registra brez izrecno izražene volje zakonitih organov te pravne osebe.

Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena (da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot poslovni naslov subjekta vpisa v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Drugače pa je v primeru, če je ob vpisu poslovnega naslova v sodni register pravna oseba imela soglasje lastnika objekta, pa je bilo soglasje kasneje preklicano. Za tak primer pa so lastniku objekta na voljo drugi postopki, v katerih lahko poskrbi za varstvo svoje lastninske pravice.

V postopku izbrisa, ki ga začne registrsko sodišče po uradni dolžnosti, sodišče sklep o začetku postopka izda ali pa ga ne izda. V kolikor sodišče na podlagi obvestila s sklepom ne začne postopka za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, o tem osebo, od katere je prejela obvestilo, povratno le obvesti o razlogih, zakaj ne bo začelo postopka po uradni dolžnosti.

V kolikor sodišče na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP ne začne po uradni dolžnosti postopka za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, o tem osebo, od katere je prejelo obvestilo, povratno le obvesti o razlogih, zakaj ne bo začelo postopka po uradni dolžnosti. Ta oseba nima statusa udeleženke postopke izbrisa, posledično nima zato praviloma niti pravice do pritožbe zoper sklep registrskega sodišča v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V konkretnem primeru pa ima pravico do pritožbe, ker jo je že registrsko sodišče obravnavalo kot udeleženko postopka - predlagateljico; zmotnost take obravnave pa je pritožnica s pritožbo tudi izrecno izpodbijala in v tem delu s pritožbo tudi uspela.

Razlog, ki ga je navedla pritožnica v pritožbi, je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožbeno sodišče ga je upoštevalo kot dopusten razlog tudi za pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, ker je pritožnica izkazala, da ga ni mogla uveljaviti do poteka roka za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. S predloženo izjavo predlagateljice postopka izbrisa je pritožnica izkazala, da je na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, upravičena poslovati.

Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.