429. člen ZFPPIPP

Vsak od solastnikov lahko dovoli uporabo objekta tudi komu drugemu, ne da bi potreboval soglasje drugih solastnikov. Vendar je solastnik pri tem omejen s pravicami ostalih solastnikov. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Dovoljenje solastnika idealnega deleža nepremičnine je mogoče primerjati s služnostjo stanovanja (na vpisanem poslovnem naslovu subjekt vpisa posluje), pri čemer lahko vsak solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim (solastniškim) deležem tako, da ga prenese na novega imetnika. Kako opredeliti nepremičnino pri vpisu poslovnega naslova, je določeno tudi v petem odstavku 6. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba). Po 1. in 3. točki petega odstavka 6. člena Uredbe, ki jo je mogoče uporabiti v konkretnem primeru, se kot nepremičnina na določenem naslovu šteje solastniški delež na nepremičnini, ki vključuje upravičenje uporabe prostorskega dela stavbe iz 1. točke tega odstavka. V 1. točki petega odstavka 6. člena Uredbe pa je določeno, da se kot nepremičnina na določenem poslovnem n

V primeru poznejših sprememb lastništva objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, se ne zahteva novo dovoljenje lastnika nepremičnine. Od trenutka, ko je bil v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe skladno s tedaj veljavno zakonodajo, preklic dovoljenja nima registrskih posledic, enako pa tudi ne poznejše spremembe lastništva nepremičnine.

Glede na zakonski dejanski stan izbrisnega razloga po 2. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da subjekt vpisa ne posluje več. Predlagatelj bi lahko uveljavljal le, da subjektu vpisa ni v svojem objektu dal dovoljenja za vpis poslovnega naslova v sodnem registru. Pritožbene trditve o tem, da subjekt vpisa na vpisanem naslovu v sodnem registru ne posluje več, bi sodišče druge stopnje preizkušalo le, če bi bil začet izbrisni postopek brez likvidacije po uradni dolžnosti, po 1. ali 3. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Sodišče druge stopnje ne more slediti pritožbenemu očitku, da je posledica preklica njegovega dovoljenja za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa, izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Kot je bilo že pojasnjeno, predlagatelj za takšno pravno dejanje ni procesno legitimiran. O navedenem vprašanju je v sodni praksi oblikovano enotno stališče. Vsa pravna dejanja, ki jih omenja predlagatelj in sicer, da je dovoljenje za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa preklical zaradi neporavnanih obveznosti subjekta vpisa in odpovedi najemne pogodbe, ne morejo biti pravno up

Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je urejen v ZFPPIPP. Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno (429. člen ZFPPIPP). V postopku izbrisa brez likvidacije izda registrsko sodišče najprej sklep o začetku postopka izbrisa, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog (sklep o začetku postopka izbrisa; 434. člen ZFPPIPP). Če so podani zakonski pogoji izda nato registrsko sodišče sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga; 439. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga nato registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (izbris pravne osebe iz sodnega registra; 440. člen ZFPPIPP).

Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP za izbris pravne osebe, ki je subjekt vpisa v sodni register (t. j., da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Takšen dejanski stan pa ni podan, če je pravna oseba ob vpisu v sodni register takšno dovoljenje imela, pa ji ga je kasneje lastnik objekta preklical.

Ker subjekt vpisa v pritožbi dejstva, da ni vložil ugovora, ne izpodbija in tudi ne navaja relevantnih okoliščin glede obstoja izbrisnega razloga, ki bi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa glede pravilne uporabe materialnega prava lahko kazale na to, da izbrisni razlog, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o začetku postopka za izbris subjekta, ne obstoji, ter tudi ni ugotoviti postopkovnih kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno upoštevati po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo subjekta zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Subjekt vpisa, katerega izbris iz sodnega registra brez likvidacije predlaga pritožnica, je imel pravni naslov za poslovanje na naslovu, ki je kot njegov poslovni naslov vpisan v sodni register. Iz navedenega izhaja, da ne gre za obstoj zakonske domneve iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ko subjektu vpisa predlagateljica ne bi (kdaj v preteklosti) dala dovoljenja za poslovanje na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnica je in posledično tudi ne gre za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. S predlogom za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije zato tudi iz tega razloga pritožnica ne more uspeti. Ni namreč relevantno, da je po trditvah pritožnice svoje dovoljenje subjektu vpisa za poslovanje v poslovnih prostorih last predlagateljice, le-ta kasneje preklicala.

Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije se začne po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP, ali na predlog upravičenega predlagatelja. Kadar se sodni postopek vodi na predlog enega udeleženca zoper drugega udeleženca postopka, mora sodišče obema udeležencema omogočiti, da se izjavita o predlogih in dokazih nasprotnega udeleženca. V primeru nasprotnih predlogov udeležencev registrskega postopka, se mora registrsko sodišče do teh tudi izrecno opredeliti. Pritožnik izrecno uveljavlja kršitev določb postopka, ker mu registrsko sodišče z nevročitvijo ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ni zagotovilo pravice do izjave, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje.

Registrsko sodišče je pred iztekom dvomesečnega ugovornega roka izbrisni postopek ustavilo. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra, je bil ta sklep javno objavljen. Za upnika v tem postopku je bil izid postopka ugoden. Zato nista imela nobenega razloga, da bi se zoper ustavitev izbrisnega postopka pritožila. Če bi vložila ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, ki je bil s sklepom z dne 12. 4. 2007 ustavljen, bi ga registrsko sodišče zavrglo, ker zanj ne bi imela pravnega interesa. V pravnem prometu sta vestno ravnala in se zanesla na podatke, vpisane v sodni register. Zato ju niso mogle prizadeti nobene škodljive pravne posledice. Ko pa je sodišče izdalo nadomestni sklep s katerim je sklep o ustavitvi postopka 10. 7. 2017 razveljavilo in izdalo sklep o obstoju izbrisnega razloga, sta se upnika šele tedaj imela možnost pritožiti zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga in hkrati vložiti ugovora. Rok za vložitev ugovora v postopku izbrisa subjekta vpisa je z izdajo sklepa o ustavitvi postopka z dne 12. 4. 2017 kot nadaljno fazo odločanja v postopku prenehal teči. Registrsko sodišče bi sicer postopalo pravilno, če bi počakalo na iztek dvomesečnega roka, torej do 10. 5. 201

Ob določenem skupnem zastopanju je pritožba, podpisana le s strani zastopnice U. K. nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki pravice posamičnega zastopanja ni imela.

Sklep o obstoju izbrisnega razloga temelji na ugotovitvi, da nihče ni vložil ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik pa v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da je tak ugovor vložil, kar pomeni, da tudi nima statusa udeleženca postopka izbrisa po 3. točki 432. člena ZFPPIPP. Zato nima pravice vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Če pa te pravice nima, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo treba zavreči.

Zakonska domneva, da je izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) podan, če je kot poslovni naslov pravne osebe vpisan v sodni register naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu (druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP), je odraz nesprejemljive prakse in zlorab v preteklosti, ko so pravne osebe priglasile v sodni register svoj poslovni naslov brez vednosti in dovoljenja lastnika nepremičnine na tem naslovu in katere namen je odprava nezakonitega posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je subjekt vpisa dovoljenje pritožnice ob priglasitvi svojega poslovnega naslova za vpis v sodni register imel. Pritožnica sicer v pritožbi izpostavlja svojo ustavno pravico do zasebne lastnine iz 67. člena Ustave, ki jo utemeljuje s svojo pravico do preklica že izdanega dovoljenja. Pritožbeno sodišče ji te pravice ne oporeka, ne sprejema pa pravnih posledic pritožničinega preklica dovoljenja, kot jih s predlogom za izbris zasleduje pritožnica. Ker izbris

Zoper isti subjekt vpisa ne more hkrati teči več postopkov izbrisa iz sodnega registra. Ker so po materialnem pravu neplačane obveznosti do upnikov, ne glede na izbrisni razlog, ovira za izbris subjekta iz sodnega registra, bi nastal pravno nevzdržen položaj, če bi sodišče za isto pravno osebo postopek izbrisa na podlagi utemeljenega ugovora upnikov ustavilo in hkrati na predlog lastnice objekta ponovno izdalo sklep o začetku postopka izbrisa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke. S tem pa se izkaže, da je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.

Ustavno sodišče RS je presojalo ZFPPIPP v delu, ki ureja postopek ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, kadar je ta začet iz razloga, da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (odločba U-I-57/15-13, U-I-2/16 z dne 14.4.2016). V obrazložitvi navedene odločbe je Ustavno sodišče RS navedlo, da se do odprave ugotovljenega neskladja lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. To pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

Ni res, kot to trdi pritožnik, da ZSReg predvideva spletno objavo kot način vročanja izključno za dovolitev vpisa subjekta vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 43. člena ZSReg se namreč mora objaviti na spletnih straneh AJPES vsak vpis v sodni register. ZFPPIPP pa v prvem odstavku 430. člena izrecno določa, da se objavijo na spletnih straneh AJPES vsi sklepi, ki se izdajo v postopku izbrisa, torej tudi sklep o obstoju izbrisnega razloga in sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog subjekta vpisa za vrnitev v prejšnje stanje, saj vrnitev v prejšnje stanje v konkretnem postopku ni dovoljena (15. člen ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).

Z izbrisom iz sodnega registra družba izgubi pravno sposobnost, kar lahko povzroči nepopravljive posledice, zato je treba pogoje za izbris razlagati ozko. Neutemeljeno je stališče, da lahko lastnik objekta predlaga izbris tudi v primeru, če subjektu vpisa ne dovoljuje (več) poslovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v register (preklic dovoljenja). Za presojo sklepčnosti predloga tudi niso pomembne trditve o nedelovanju družbe, ker na tej podlagi ni mogoče začeti postopka izbrisa na predlog.

Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (na predlog lastnika objekta) lahko uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

Upravičeni predlagatelj iz 433. člena ZFPPIPP lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije zgolj na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ker je predlagatelj dovoljenje za poslovanje na naslovu dal, domnevna baza, ki je podlaga za utemeljitev predloga, ni bila podana. Z izbrisom iz sodnega registra družba izgubi pravno sposobnost, kar lahko povzroči nepopravljive posledice, zato je treba pogoje za izbris razlagati ozko, oziroma v konkretnem primeru zakonske znake domnevne baze dobesedno tako kot se glasijo. Neutemeljeno je zato smiselno izraženo stališče, da lahko lastnik objekta predlaga izbris tudi v primeru, če prekliče dovoljenje, na podlagi katerega je sodišče že dovolilo vpis poslovnega naslova v sodni register.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da subjekt vpisa ima dovoljenje za poslovanje na poslovnem naslovu. Pomoto, ki je bila zapisana v obrazložitvi (B. B., namesto B. C.) sodišče lahko kadarkoli popravi, ker gre za očitno pisno pomoto.