Predhodno odločanje ses

Kot izhaja tudi iz drugega odstavka 113.a člena ZS, stranke pred sodiščem, zoper odločbo katerega je dovoljeno pravno sredstvo, nimajo pravice do izdaje sklepa o predložitvi. Zato je večinsko stališče teorije, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče, da zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki tak predlog zavrne, zoper njegovo meritorno odločitev pa je dovoljena pritožba, pravnega sredstva ni. Opustitev izdaje takega sklepa pa se lahko graja v postopku s pravnimi sredstvi in v ustavni pritožbi. Upoštevaje vse navedeno zato višje sodišče pritožbe dolžnika zoper izpodbijani sklep ni dovolilo in jo je zavrglo na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 234 PEZ) in prvega odstavka 113.a člena ZS. Glede na drugi odstavek 113.a člena ZS pa bi moralo pritožbeno sodišče postaviti referenčno vprašanje, ki ga predlaga dolžnik, le v primeru, da bi v pritožbenem postopku odločalo o pritožbi stranke zoper meritorno odločitev sodišča prve stopnje, in če bi ugotovilo okoliščine iz drugega odstavka 113.a člena ZS. Ker v predlogu dolžnik ne navaja okoliščin po 267. členu PDEU v zvezi z odločitvijo višjega sodišča glede izpodbijanega sklepa, je predlog dolžnika za

Zaradi pritožnikove neaktivnosti glede priznanja statusa stranskega udeleženca je neutemeljena njegova želja po priznanju statusa stranke tega upravnega spora s prebijanjem jezikovne razlage 17. člena ZUS-1. Tožeča stranka ima izredno pravno sredstvo obnove postopka zaradi neudeležbe v prvotnem postopku, kar tudi sedaj poizkuša doseči. Morebitna neaktivnost stranke pa ne more biti razlog za „supremacijo“ evropskega prava, ki v konkretnem primeru 4. člena Direktive 2002/21/ES z dne 7. 3. 2002 tudi ni neposredno uporabljiv, saj gre za direktivo, ki kot taka praviloma nima neposrednih učinkov, poleg tega je bila implementirana v zakonodajo RS in ima tako splošno raven besedila, da niti ne more biti neposredno uporabljena tudi v primeru, če ne bi bila prenešena v slovenski pravni red.

Vrhovno sodišče je ob upoštevanju intertemporalnih pravil, kot so se izoblikovala v pravu Evropske skupnosti, predvsem v zadevi Ynos kft proti János Varga (C-302/04 z dne 10. 1. 2006), ki se smiselno sklicuje na zadevo Andersson proti Wakeras-Andersson (C-321/97 z dne 15. 6. 1999), konkretno pravila, da »je Sodišče [Evropskih skupnosti] pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva [njenega] pristopa k Evropski uniji«, pa tudi ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v sklepu Up-282/09-10 z dne 24. 11. 2009, predlog tožeče stranke za pridobitev predhodne odločbe SES zavrnilo. SES je v zadevi Montex Holdings Ltd proti Diesel SpA (C-281/05) razlogovalo, da imetnik znamke lahko prepove tranzit prek države članice, kjer je ta znamka varovana, proizvodov, ki so označeni z znamko in so v postopku zunanjega tranzita v drugo državo članico, v kateri to varstvo ne obstaja, samo v primeru, ko so ti proizvodi predmet ravnanja tretjega, medtem ko je blago v postopku zunanjega tranzita in to nujno vodi do trženja blaga v tej tranzitni državi članici, pri čemer »je zakonita oziroma nezakonita izdelava proizvodov s tega vidika nepomembna« (34. točk

Brez jedra.