VSRS Sklep II DoR 451/2025
ECLI:SI:VSRS:2026:II.DOR.451.2025Področje: obligacijsko pravo, civilno procesno pravo, pravo evropske unije, stvarno pravo, varstvo potrošnikov
← nazaj na 24. člen ZVPot-UPB2
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
zključitev upSodišče prve stopnje je tožbo v delu, ki se je glasila, da sta tožnika dolžna toženki v roku 15 dni plačati 5.421,27 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, zavrglo (I. točka izreka). Ugotovilo je ničnost Pogodbe o dolgoročnem kreditu, notarskega zapisa te pogodbe ter sporazuma o zavarovanju denarne terjatve (II. točka izreka), neveljavnost vknjižene hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi. Odločilo je, da se vknjižena hipoteka in zaznamba izbrišeta ter se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (III. točka izreka).
Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:
1Ali bi pritožbeno sodišče moralo skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13, izključiti uporabo te Direktive in odločitev v konkretni zadevi sprejeti na podlagi nacionalne zakonodaje, OZ ter zlasti ZPotK (kot je veljal v času sklepanja Kreditne pogodbe), ki je, kot specialni zakon, urejal sklepanje kreditnih pogodb v švicarskih frankih?
2Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni opravila pojasnilne dolžnosti ter da je sporni pogodbeni pogoj posledično nepošten, materialnopravno pravilna?
3Ali je sodišče pravilno ugotovilo nepoštenost spornega pogodbenega pogoja, kljub temu, da tožeča stranka ni dokazala, da bi med njo in toženo stranko obstajal t. i. informacijski razkorak?
4Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko se v izpodbijani sodbi ni opredelilo do navedb tožene stranke, da znatna porast CHF v razmerju do EUR za toženo stranko kot finančnega strokovnjaka ni predstavljala objektivno predvidljivo tveganje, posledično pa tožnika na možnost uresničitve tovrstnega dogodka ni mogla (ter posledično tudi ni bila dolžna) opozoriti?
5Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede obstoja znatnega neravnotežja materialnopravno pravilna?
6Ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje?
7Ali je presoja pritožbenega sodišča, da sta zaradi ničnosti kreditne pogodbe nični tudi pogodba o zavarovanju nepremičnin in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, zaradi česar ni več podlage za vpis hipoteke v zemljiški knjigi, materialnopravno pravilna in skladna s 33. členom URS in 1. členom Prvega dopolnilnega protokola k EKČP?
Predlog ni utemeljen.
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Temu je dodati, da toženka v okviru obrazložitve predloga za dopustitev prvega revizijskega vprašanja spregleda, da presoja Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 37/2023 o neutemeljenosti ugovora izključitve nepoštenosti pogodbenega pogoja na podlagi drugega odstavka 1. člena Direktive 93/13 ne temelji le na stališču, da so iz presoje nepoštenosti izvzeti zgolj pogoji, ki temeljijo na zakonskih določbah, ki so bile sprejete posebej za obravnavano vrsto pogodbe, ali na zakonskih določbah, ki na take določbe izrecno napotujejo. Med drugim je na podlagi 12. uvodne izjave in 8. člena Direktive 93/13 ter upoštevaje sodno prakso SEU pojasnilo, da pravila nacionalnega prava v tem delu določajo višjo raven varstva potrošnikom in ZVPot ne izključuje presoje nedovoljenosti pogodbenega pogoja zaradi opiranja na obvezno zakonsko določbo.1 Tudi presoji intenzivnosti in obsega pojasnilne dolžnosti sta v skladu s sodno prakso SEU.2
Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
-------------------------------
1 VSRS II Ips 37/2023, 28. - 31. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa SEU.
2 Sklep C-670/20 in številne druge odločbe.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 31. 7. 2026Nazaj na vrh ↑