VSRS sklep II DoR 270/2014

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

1) Ali je nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, po poteku dveletnega roka, vendar pred dnem 19. 10. 1991 (uveljavitev Stanovanjskega zakona - Ur. l. RS/I, št. 18/91 - v nadaljevanju SZ), v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu (tretji odstavek 50. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih - Ur. l. ZRS, št. 35/82; v nadaljevanju ZSR), zato je bil lastnik dolžan s takšnim imetnikom stanovanjske pravice skleniti najemno pogodbo (147. člen SZ)?

2) Ali se lahko uporabnik stanovanja z ugovorom upre izpraznitvenemu zahtevku proti lastniku, če za del stanovanja, za katerega je uporabnik pridobil stanovanjsko pravico, nima sklenjene najemne pogodbe iz razlogov na strani lastnika (tretji odstavek 111. člena Stanovanjski zakon - Ur. l. RS, št. 69/20003; v nadaljevanju SZ-1)?

3) Ali je drugostopenjsko sodišče dolžno obrazložiti, na podlagi katerih dokazov je ugotovljeno dejstvo, da je bila tožena stranka pasivna pri sklepanju najemne pogodbe, če na tem dejstvu temeljijo materialnopravni razlogi sodbe; še posebej če je to dejstvo ugotovilo le drugostopenjsko sodišče (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), ne pa tudi prvostopenjsko sodišče?

1Tožnica je s tožbo po vseh spremembah tožbe zahtevala opustitev vsakršnega protipravnega poseganja v lastninsko pravico sporne nepremičnine na parc. št. 73/39 k. o. ..., ID znak ...0, izpraznitev stanovanjskih prostorov(1) in izročitev dela sporne nepremičnine, opustitev vožnje in parkiranja vozil na tej nepremičnini in odstranitev naloženih drv; vzdržanje kakršnegakoli bodočega protipravnega vznemirjanja lastninske pravice; plačilo uporabnine v višini 16.850,21 EUR.

2Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencem naložilo, da opustijo protipravno poseganje v lastninsko pravico M. K. na sporni nepremičnini, tako da izpraznijo predmetne stanovanjske prostore in jih prosto oseb in stvari v roku 30 dni izročijo M. K. Naložilo jim je tudi opustitev parkiranja vozil ter odstranitev naloženih drv (I. točka izreka); odločilo, da so se toženci, v obsegu kot je opredeljeno pod točko I. izreka, tudi v prihodnje dolžni vzdržati protipravnega vznemirjanja lastninske pravice na sporni nepremičnini (II. točka izreka); odločilo, da so toženci dolžni plačati M. K. 8.732,48 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka); v preostalem (glede zahtevka, ki se nanaša na prepoved voženj; druga morebitna protipravna poseganja v lastninsko pravico M. K.; glede roka izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je krajši od 30 dni; za znesek uporabnine v višini 8.117,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zakonske zamudne obresti pred datumom 2. 6. 2006) pa je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo (IV. točka izreka) in odločilo, da so toženci dolžni povrniti tožnici njene stroške pravdnega postopka (V. točka izreka).

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu (to je glede odločitve pod IV. točko izreka, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za prepoved voženj, zahtevka za plačilo uporabnine v višini 8.117,73 EUR s pripadki ter plačilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje pred 2. 6. 2006) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbi tožencev pa je delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na opustitev protipravnega poseganja v lastninsko pravico drugega tožnika na sporni nepremičnini s parkiranjem vozil, ter točki III. in IV. izreka razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem je tožbo tožencev zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (to je glede zahtevka za izpraznitev stanovanjskih prostorov in odstranitev drv - točka I izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede stroškov pritožbenega postopka je odločilo, da se le-ti pridržijo za končno odločbo.

4Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje so vložili toženci. Predlagajo, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede pravnih vprašanj: 1) Ali je nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, po poteku dveletnega roka, vendar pred dnem 19. 10. 1991 (uveljavitev SZ), v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu (tretji odstavek 50. člena ZSR), zato je bil lastnik dolžan s takšnim imetnikom stanovanjske pravice skleniti najemno pogodbo (147. člen SZ)? 2) Ali se lahko uporabnik stanovanja z ugovorom upre izpraznitvenemu zahtevku proti lastniku, če za del stanovanja, za katerega je uporabnik pridobil stanovanjsko pravico, nima sklenjene najemne pogodbe iz razlogov na strani lastnika (tretji odstavek 111. člena SZ-1)? 3) Ali je drugostopenjsko sodišče dolžno obrazložiti, na podlagi katerih dokazov je ugotovljeno dejstvo, da je bila tožena stranka pasivna pri sklepanju najemne pogodbe, če na tem dejstvu temeljijo materialnopravni razlogi sodbe; še posebej če je to dejstvo ugotovilo le drugostopenjsko sodišče (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ne pa tudi prvostopenjsko sodišče? 4) Ali lahko izključni lastnik večstanovanjske stavbe z negatorno tožbo zahteva od najemnika stanovanja izpraznitev prostorov (vhod, sanitarije, prehodni hodniki), ki po svoji naravi predstavljajo skupne prostore (5. člen SZ-1), če najemnik še vedno izkazuje pravico uporabljati stanovanje na podlagi najemne pogodbe?

Navajajo, da je prvi toženec kot bivši imetnik stanovanjske pravice sklenil dne 11. 5. 1992 najemno pogodbo s tedanjim najemodajalcem S. p. o., ki izrecno ni obsegala spornih prostorov (gre za prostore označene z rdečo), vendar pa so jih toženci uporabljali že najmanj od leta 1982. Za te prostore ni bila izdana odločba o dodelitvi stanovanjske pravice in prav tako ni bila sklenjena najemna pogodba, saj je tedanji najemodajalec sklenitev najemne pogodbe odklonil brez utemeljenega razloga. Razlog za odklon je bil, da gre po uradnih podatkih za drvarnico, ki se ne vpisuje v najemno pogodbo. Tudi tožnica je odklanjala sklenitev ustrezne najemne pogodbe. Sporni prostori so po svoji naravi tudi skupni prostori, ki so nujno potrebni za izkoriščanje njihovega stanovanjskega dela (označenega z modro). Uveljavljajo kršitev določb 50. člena ZSR v zvezi s 147. členom SZ, tretjega odstavka 111. člena SZ-1 in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženci so namreč stanovanjsko pravico za sporne prostore pridobili na podlagi samega zakona, in sicer po tretjem odstavku 50. člena ZSR, do sklenitve najemne pogodbe pa ni prišlo iz razlogov na strani najemodajalca (147. člen SZ). Napačno je stališče pritožbenega sodišča, da toženec za sporni del nepremičnin ni poskrbel, da bi bil tudi ta del zajet z najemno pogodbo. Najemodajalec je le delno izpolnil dolžnost skleniti najemno pogodbo (za prostore, označene z modro), za sporne prostore (označene z rdečo) pa te dolžnosti ni izpolnil (tretji odstavek 111. člena SZ-1). Uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na zadeve II Ips 750/94, II Ips 991/94, II Ips 65/99, II Ips 263/2008, II Ips 381/2008, II Ips 110/2011, II Ips 420/2011 in II Ips 262/2009. Uveljavlja tudi neobrazloženost (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in protispisnost (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) izpodbijane odločitve pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje se zaradi napačnega materialnopravnega zaključka, da toženci niso pridobili stanovanjske pravice na podlagi zakona, namreč ni ukvarjalo z ugotavljanjem dejstva, katera od strank ni poskrbela za sklenitev najemne pogodbe oziroma, katera od strank je odklonila sklenitev. Pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da so bili toženci pri sklenitvi najemne pogodbe pasivni, saj prvi toženec ni poskrbel, da bi bil tudi sporni del nepremičnine zajet z najemno pogodbo, pri tem pa ni obrazložilo ugotovitve dejstva pasivnosti prvega toženca. V zvezi s tem se sklicuje na zadeve Vrhovnega sodišča II Ips 379/96, II Ips 424/2007 in II Ips 38/2005 ter odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1273/09-30 z dne 13. 10. 2011.

5Predlog je utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede treh vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožencev in opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Gre za stanovanjske prostore, ki so na tlorisni skici nepremičnine, ki je sestavni del sodbe sodišče prve stopnje, obrobljeni z rdečo.