UPRS sodba I U 930/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Toženka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odpravila sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana-Kranj, št. 06122-3083/2013-42 z dne 4. 2. 2014, razen v delu, ki se nanaša na A.A. in B.B., v katerem je pritožbo zavrnilo. V 2. točki izreka je tam imenovanim osebam, stanujočim na C. in D., priznalo lastnost stranskih udeležencev v inšpekcijskem postopku zaradi nedovoljene gradnje v večstanovanjski stavbi na C. v stanovanju št. 21.

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da so stranski udeleženci etažni lastniki, ki imajo na podlagi Stanovanjskega zakona (SZ-1) in Stvarno pravnega zakonika (SPZ) solastninsko pravico na skupnih delih omenjene večstanovanjske stavbe. Ukrep gradbene inšpekcije pomeni poseg v njihovo solastnino, saj je treba nedovoljeni poseg sanirati, zid, ki je bil odstranjen, pa postaviti nazaj in zagotoviti zanesljivost objekta kot celote.

Tožnik (inšpekcijski zavezanec) se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je najkasneje 16. 1. 2014 izvršil svoje obveznosti, zato je bil inšpekcijski postopek tega dne končan. Ker so bili etažni lastniki 22. 1. 2014 pozvani na dopolnitev svoje vloge, ki so je dopolnili 27. 1., torej po koncu postopka, jim prvostopenjski organ ni mogel priznati omenjenega statusa, to pa je bilo znano tudi pritožbenemu organu. Etažni lastniki bi morali vložiti predlog za obnovo postopka, česar niso storili. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Imenovani etažni lastniki kot prizadete osebe v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo menijo, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe, saj je upravni organ 26. 5. 2014 po uradni dolžnosti obnovil obravnavani inšpekcijski postopek iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je ugotovil, da bi morala biti dana možnost udeležbe v postopku vsem etažnim lastnikom večstanovanjskega objekta na C. in ne le etažnim lastnikom, ki so podali zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da inšpekcijski postopek še ni zaključen (ker tožnik ni izpolnil vseh obveznosti po inšpekcijski odločbi z dne 6. 11. 2013), tožnik nima pravnega interesa, saj se sploh ne upira temu, da se etažnim lastnikom prizna status stranskega udeleženca.

V nadaljevanju obrazloženo zavračajo tožbeno stališče in poudarjajo, da so po svojem pooblaščencu že 16. 10. 2013 vložili zahtevo za priznanje statusa stranskih udeležencev. Opisujejo potek postopka, v katerem so ravnali po pozivu gradbene inšpektorice o dopolnitvi vloge, tako dopolnjena zahteva pa je bila 4. 2. 2014 zavrnjena. Poudarjajo pravočasnost svoje zahteve za vstop v postopek (peti odstavek 68. člena ZUP) in menijo, da ni mogoče šteti, da je bil inšpekcijski postopek končan z izdajo inšpekcijske odločbe, saj v njihovo pravno korist posega predvsem neizvršitev oziroma neustrezna izvršitev odrejenih ukrepov. Zato se inšpekcijski postopek ni zaključil z zapisnikom gradbene inšpektorice z dne 14. 1. 2014, saj je bilo z njim le ugotovljeno, da je inšpekcijski zavezanec zaprl preboj z zidaki, niso pa bile izvršene vse obveznosti iz inšpekcijske odločbe. Predlagajo, naj sodišče tožbo zavrže, podrejeno, naj jo zavrne. Zahtevajo povračilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se ne strinja s prizadetimi strankami, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe, kljub temu da je bil upravni postopek, ki je bil končan s pravnomočno odločbo št. 06122-3083/2013-13 z dne 6. 11. 2013, po uradni dolžnosti obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP.

Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je prvostopenjski organ to storil s sklepom z dne 23. 5. 2014 v 2. točki izreka, medtem ko je v 1. točki izreka zavrgel predlog za obnovo postopka, ki so ga vložili etažni lastniki, na katere se nanaša izpodbijana odločba. Iz obrazložitve omenjenega sklepa je razvidno, da so predlagali obnovo po 9. točki 260. člena ZUP in da je bil predlog vložen po poteku enomesečnega roka iz 263. člena ZUP, medtem ko se ta rok za organ še ni iztekel, saj ostali etažni lastniki z izdano inšpekcijsko odločbo niso bili seznanjeni. Ker tem (preostalim) etažnim lastnikom ni bila dana možnost udeležbe v postopku, se ta obnovi po uradni dolžnosti, v njem pa bo omogočena udeležba vsem etažnim lastnikom večstanovanjske stavbe na C.

Iz upravnih spisov ni razvidno, da je omenjeni sklep postal dokončen oz. pravnomočen. Le v tem primeru bi bilo etažnim lastnikom, na katere se nanaša izpodbijana odločba, zagotovljena udeležba v postopku in s tem njihovo sodelovanje v obnovljenem inšpekcijskem postopku. Do takrat pa imajo ti etažni lastniki pravni interes, da ostane izpodbijana odločba v veljavi, tožnik pa nasprotnega, to je na njeno odpravo. Obravnavana odločba o priznanju statusa stranskih udeležencev ima namreč za posledico najmanj to, da lahko v njej navedene osebe v nadaljevanju uveljavljajo pravice, ki gredo strankam postopka (npr. do vložitve izrednih pravnih sredstev zoper izvršilni naslov (inšpekcijsko odločbo z dne 6. 11. 2013, izdano zaradi nelegalne gradnje), torej lahko predlagajo tudi obnovo postopka iz razlogov, na katere se lahko sklicuje le stranka upravnega postopka (prvi odstavek 261. člena ZUP), to je iz vseh ostalih razlogov, naštetih v 260. členu, razen po 9. točki. Ni namreč mogoče izključiti, da ne bi bil sklep o obnovi postopka na podlagi pravnih sredstev, ki bi jih vložil tožnik kot inšpekcijski zavezanec, odpravljen.

Glede na navedeno ni mogoče trditi, da ugoditev tožbi ne bi pomenila izboljšanja tožnikovega pravnega položaja. Sodišče je zato tožbo obravnavalo po vsebini in v nadaljevanju presojalo tožbeno stališče, da je bila izpodbijana odločba izdana v fazi, ko bi v njej navedeni etažni lastniki lahko dosegli udeležbo v postopku le s predlogom za njegovo obnovo. S tem v zvezi tožnik kot edino oviro za sporno odločitev navaja, da aprila 2014 etažnim lastnikom ne bi smela biti priznana pravica, da se udeležujejo postopka kot stranski udeleženci, saj je najkasneje 16. 1. 2014 izvršil svoje obveznosti iz inšpekcijske odločbe, to pa je imelo za posledico končanje inšpekcijskega postopka.

Trditev o izpolnitvi naloženih ukrepov je po presoji sodišče tako splošna, da ne omogoča preizkusa. Tožnik namreč ne navaja nobenih dejstev, na katerih temelji, te pomanjkljivosti pa ne more odpraviti predlog, naj sodišče vpogleda v zapisnik z dne 16. 1. 2014.

Sodišče zato le dodaja, da niti podatki predloženih upravnih spisov ne potrjujejo teh navedb. Iz inšpekcijske odločbe z dne 6. 11. 2013 je namreč razvidno, da je bila tožniku naložena ustavitev nelegalne gradnje, njena sanacija, pa tudi, da po končanih delih, povezanih z vzpostavitvijo prejšnjega stanja oziroma sanacijskih delih, odgovorni projektant in odgovorni nadzornik podata izjavo o zanesljivosti posameznega dela objekta in objekta, izjavi pa mora investitor v enem izvodu izročiti upravljavcu stanovanjskega objekta (ki jo bo vložil k PID dokumentaciji obstoječega objekta), Upravni enoti Ljubljana in imenovanemu inšpektoratu, območni enoti Ljubljana-Kranj. V zvezi z izvršitvijo naloženih obveznosti je bil 14. 1. 2014 sestavljen zapisnik in ugotovljeno na kraju samem, da je investitor zaprl preboj z zidaki in da je s tem izvršena inšpekcijska odločba.

Po presoji sodišča navedeni zapis glede na naložene inšpekcijske ukrepe ne more pomeniti izvršitev vseh naloženih obveznosti in s tem končanja postopka v celoti, ampak kvečjemu v delu, ki se nanaša na naloženo sanacijo (ne pa torej na pridobitev izjave o zanesljivosti in njeno predložitvijo naštetim subjektom). Tudi v zapisniku z dne 16. 1. 2014 (na katerega se sklicuje tožnik) je navedeno, da naj se izvod statične presoje pošlje na upravno enoto in upravniku ter o tem obvesti inšpektorat.

Navedeno torej ne potrjuje tožnikove navedbe, naj bi bili vsi naloženi ukrepi izvršeni do 16. 1. 2014 in s tem končan inšpekcijski postopek.

Iz upravnih spisov še izhaja: da je bila zahteva za priznanje statusa stranskih udeležencev vložena 16. 10. 2013; da jo je vložil pooblaščenec etažnih lastnikov; da je prvostopenjski organ s sklepom z dne 23. 10. 2013 omenjeno zahtevo zavrnil kot zahtevo pooblaščenca E.E. (in ne etažnih lastnikov); da je E.E. zoper to vložil pritožbo 4. 11. 2013; da je prvostopenjski upravni organ 6. 11. 2013 tožniku izdal inšpekcijsko odločbo zaradi nelegalno izvedene odstranitve opečnatega zidu v stanovanju št. 21 v večstanovanjski stavbi na C.; da je bila zadeva glede priznanja statusa stranskih udeležencev po odločbi pritožbenega organa z dne 16. 1. 2014 vrnjena na prvo stopnjo 20. 1. 2014; da je prvostopenjski organ 22. 1. 2014 E.E. poslal poziv na dopolnitev vloge v roku 5 dni (med drugim s pooblastili za zastopanje); da je bila ta dopolnjena 28. 1. 2014; da je prvostopenjski organ s sklepom z dne 4. 2. 2014 ponovno zavrnil zahtevo „E.E., pooblaščenca etažnih lastnikov stanovanj št. 9, 39, ...“ za pridobitev statusa stranskega udeleženca; da je bila na pritožbo etažnih lastnikov izdana drugostopenjska odločba, ki je predmet tega upravnega spora.

Opisani potek inšpekcijskega postopka kaže, da je upravni organ izdal inšpekcijsko odločbo, ne da bi sploh odločal o predhodno vloženi zahtevi etažnih lastnikov za udeležbo v postopku, saj jo je nepravilno obravnaval kot zahtevo E.E. Ker so torej etažni lastniki zahtevo vložili v času trajanja na prvi stopnji (pred izdajo inšpekcijske odločbe), ko bi moral organ poskrbeti tudi za odpravo njenih pomanjkljivosti, jim ni mogoče odreči odločitve o pravici, da se udeležujejo postopka.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Tudi sicer odgovor prizadetih strank na tožbo ni prispeval k njeni rešitvi.