VSM Sklep III Cp 591/2021

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v točki III izreka:

- glede obveznega cepljenja razveljavi in se predlog v delu, ki se nanaša na nadomestitev soglasja nasprotne udeleženke za obvezno cepljenje zavrže,

- glede prostovoljnega cepljenja proti okužbam s HPV razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o znižanju plačila zneska preživnine, ki jo predlagatelj plačuje za hči J.D. (točka I izreka), zavrnilo pobotni ugovor nasprotne udeleženke za verzijsko terjatev (točka II izreka), nadomestilo soglasje nasprotne udeleženke za cepljenje, ki se izvede po cepilnem programu in skladno s pravili zdravstvene stroke (točka III izreka), v presežku je predlog zavrnilo (točka IV izreka) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške (točka V izreka).

2Zoper točko III izreka sklepa (odločitev o nadomestitvi soglasja za cepljenje) je po svojih pooblaščenkah pritožbo vložila nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Sodišču prve stopnje očita, da je sprejelo zmotno oziroma preuranjeno odločitev, saj je nasprotna udeleženka tekom postopka na prvi stopnji na Komisijo za cepljenje pri Ministrstvu za zdravje (v nadaljevanju Komisija) podala predlog za opustitev cepljenja, o katerem še ni bilo odločeno ter je potrebno konkretni postopek prekiniti do odločitve o tem predlogu. Pri cepljenju gre za poseg v telo in spada med pomembna vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Med staršema obstaja glede tega znatno razhajanje. Odločitev sodišča, da se nadomesti soglasje matere za izvedbo cepljenja, predstavlja vsebinsko odločitev o tem, da je cepljenje v obsegu, kot izhaja iz cepilnega programa po Zakonu o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) ustrezno, glede na otrokovo starost in zdravstveno stanje. Sodna odločitev nadomesti soglasje enega starša in omogoči, da drugi starš samostojno, brez sodelovanja prvega, opravi cepljenje. Bistvo razlogov sodišča je, da je ugotovilo, da zdravstveno stanje J. (v nadaljevanju otroka) cepljenje dovoljuje. Podlago za to je videlo v strokovni oceni pediatrinje, ki ni potrdila vzročne zveze med pomisleki oziroma tveganji za cepljenje, izpostavljenih s strani nasprotne udeleženke in pojasnilu cepilne ambulante ter mnenju CSD, ki soglaša s predlagateljem. Kot je nasprotna udeleženka pojasnila, cepljenja apriori ne odklanja. J. je cepljenja izpustila, ker je to bila takratna skupna odločitev staršev. Sedaj pa glede na njeno starost J. niti ne potrebuje več vseh cepljenj, ki zanjo ne bi bila koristna, hkrati pa je nasprotna udeleženka izpostavila veliko stisko otroka, ki je v najstniških letih, doživlja hormonske spremembe, kar vpliva na njen imunski sistem in njeno psihofizično stanje. J. stisko je objektivizirala tudi njena pediatrinja na pregledu dne 8. 9. 2020, ko je izdala napotnico za kliničnega psihologa. Sodišče bi moralo vsem tem navedbam posvetiti več pozornosti in zatrjevana dejstva dodatno raziskati. V konkretnem postopku pridobljena mnenja zdravnikov ne individualizirajo problema J., ampak na vprašanja sodišča zdravniki odgovarjajo na splošno. Nobeden od teh zdravnikov J. ni osebno pregledal. Nobeno od cepljenj ni nujno in otrok zaradi njihove opustitve nima zdravstvenih težav ter ne bo nobene škode, če bi se opravila kasneje. Odgovori zdravnice oziroma njeno mnenje, da ni nobenih ovir za izvedbo cepljenja, ostajajo na ravni splošnih pojasnil zdravnika in ne predstavljajo ocene zdravstvenega stanja konkretnega otroka, kar bi lahko bila podlaga za odločitev o tako pomembnem vprašanju, kot je obsežno cepljenje. Nasprotna udeleženka je tekom postopka pojasnila, da ni založila predujma za izvedenca, ker je podala predlog za opustitev cepljenja in bo v skladu z ZNB sestavljena komisija odločala o enakem vprašanju, kot bi sicer v tem postopku odločal izvedenec, zaradi česar je predlagala, da se počaka na odločitev komisije. Posledično je odločitev sodišča preuranjena. Sodišče strokovnih vprašanj o izvedbi in obsegu cepljenja, ki so med strankama sporna, ni ugotavljalo, ker je zavzelo stališče, da je to predmet drugih (upravnih) postopkov, istočasno pa je s svojo odločitvijo omogočilo takojšnjo izvedbo cepljenja v obsegu in po programu, ki je med staršema sporen. Namesto da bi se sodišče ukvarjalo s spornimi dejstvi in vprašanji, ki so pripeljali do tega postopka, je zgolj zavzelo zelo posplošeno stališče, da je "cepljenje na splošno v korist prebivalstvu", ni pa presojalo relevantne specifike konkretnega primera in odločalo o tem, kaj je v največjo korist konkretnega otroka. Za to oceno ni pridobilo zadostne strokovne podlage, samo pa o tem nima ustreznega znanja. Zmotno je stališče sodišča, da je to stvar upravnega postopka. Prav za takšne primere obstaja institut predhodnega vprašanja, ki bi ga moralo sodišče uporabiti. Hkrati pa ima J. v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP) sposobnost odločanja o sebi za vsako obliko zdravstvene oskrbe. Nasprotna udeleženka se zavzema za ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek z napotilom, da postopek prekine do odločitve o cepljenju Komisije za cepljenje oziroma da sodišče izvede manjkajoče dokaze, da bo dejansko stanje popolno ugotovljeno in nato ponovno sprejme odločitev. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Pritožba je utemeljena.

4Določbe ZPP se uporabljajo na podlagi 42. člena ZNP-1.

5Sodišče prve stopnje je v točki III izreka sklenilo, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke kot matere, za cepljenje hčerke J., ki se izvede po cepilnem programu in skladno s pravili zdravstvene stroke.

6Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje upoštevalo, da nabor obveznih cepljenj ZNB določa v 22. členu in da med strankama ni bilo sporno, da J. nima opravljenega nobenega cepljenja. Nasprotna udeleženka ni nasprotovala cepljenju, ampak se je zavzemala za individualni pristop k strategiji cepljenja, kjer bi se upoštevala otrokova starost, njene značilnosti oziroma posebnosti. Predlagala je odložitev cepljenja do prejema poročila Komisije oziroma pritegnitev izvedenca. Sodišče prve stopnje izvedenca ni postavilo, saj nasprotna udeleženka ni v roku založila predujma za izvedensko mnenje in je predlagala podaljšanje roka. Prav tako pa ni sledilo predlogu po odložitvi odločitve do pridobitve mnenja Komisije o predlogu za opustitev cepljenja. Kot je zapisalo v izpodbijanemu sklepu, bi lahko nasprotna udeleženka mnenje Komisije predložila sama tekom postopka, hkrati pa je štelo, da ni dopustno "posegati v druge upravne postopke", ki se nanašajo na preučevanje odloga cepljenja preko vključitve Komisije po ZNB, saj naj bi se odločitev v konkretnem primeru nanašala le na nadomestitev soglasja o cepljenju otroka.

7Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo, ko je sledilo mnenju pediatrinje, da je "bil za J. pripravljen cepilni program, ki je ustrezen", in mnenju ambulante za cepljenje, iz katerega izhaja, da je "J. popolnoma necepljena, da za odložitev cepljenja po navedbi izbrane zdravnice v preteklosti ni bilo razlogov ter da so vsa cepljenja v njeno korist".

8Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v konkretnem primeru potrebno razmejiti obvezno cepljenje od prostovoljnega cepljenja. Kot izhaja iz predloga, je predlagatelj namreč predlagal, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za obvezno cepljenje v skladu s cepilnim programom po 22. členu ZNB, in sicer za hemofilus influence b, davico, tetanus, oslovski kašelj, otroško paralizo, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B, prav tako pa tudi za cepljenje proti okužbam s HPV¹, slednje pa predstavlja prostovoljno, ne obvezno cepljenje.

9Sodišče prve stopnje je na podlagi opravljenega dokaznega postopka ugotovilo, da je "utemeljeno nadomestiti materino soglasje za otrokovo cepljenje" in da je "predlagatelj tisti, ki lahko sedaj samostojno, brez materinega sodelovanja, poskrbi za otrokovo cepljenje".

10Sodišče prve stopnje za takšno odločitev v zvezi z obveznim cepljenjem ni imelo podlage.

11ZNB v 22. členu določa, katera cepljenja so obvezna. Ker je cepljenje proti nalezljivim boleznim zakonska obveznost, se jo lahko opusti le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.² Med udeležencema postopka ni bilo sporno, da J. ni bila cepljena proti nobeni izmed v prvi alineji 22. člena izrecno navedenih bolezni.³ Odločitev za cepljenje proti tem boleznim ni prepuščena volji posameznika, ampak je cepljenje obvezno. ZNB določa vse v zvezi z obveznim cepljenjem, prav tako pa omogoča tudi postopek za opustitev obveznega cepljenja in posledice za prekršek, če oseba, ki bi se morala cepiti oziroma njeni starši ali skrbniki ne poskrbijo za obvezno cepljenje. Ker zakon ureja obvezo cepljenja, se v zvezi z obveznimi cepljenji ne postavi vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasja za cepljenje, za kar se zavzema predlagatelj, saj je starš otroka dolžan cepiti, kot mu nalaga ZNB. To pomeni, da sodišče v konkretnem primeru ne more oziroma ni dolžno odločati o nadomestitvi soglasja za cepljenje, saj sta starša otroka dolžna cepiti v skladu z ZNB. Če starša obveznega cepljenja ne izvedeta, ZNB v 57. členu ureja sankcije za posameznike oziroma starše ali skrbnike, ki se izmikajo ali onemogočajo obvezno cepljenje iz 22. člena ZNB. Gre za postopek o prekršku.

12V primerih, ko bi zgoraj navedeno obvezno cepljenje pomenilo preveliko tveganje za zdravje posameznika, ZNB omogoča ugotavljanje utemeljenih razlogov za opustitev cepljenja. Tekom postopka na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da je nasprotna udeleženka vložila predlog za opustitev cepljenja na Komisijo, kar pomeni, da je v zvezi s tem že v teku postopek, ki je urejen v 22. a – 22. č člena ZNB, v katerem bo ugotovljeno, ali obstajajo razlogi za opustitev cepljenja ali ne.

13Posledično je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede obveznega cepljenja v točki III izreka razveljavilo ter predlog za nadomestitev soglasja nasprotne udeleženke za obvezno cepljenje zavrglo (3. točka 365. člena ZPP).

14Kot že pojasnjeno, iz predloga pa izhaja, da je predlagatelj zahteval tudi nadomestitev soglasja nasprotne udeleženke za cepljenje otroka proti okužbam s HPV. Pri tem cepljenju ne gre za obvezno cepljenje po 22. členu ZNB, ampak gre za prostovoljno cepljenje, za izvedbo katerega je potrebna privolitev starša oziroma skrbnika. Če starša živita ločeno in glede cepljenja ne soglašata ter o tem ne zmoreta sprejeti dogovora, o nadomestitvi soglasja odloča sodišče, upoštevaje 151. člen Družinskega zakonika ( v nadaljevanju DZ). Pri tem se glede (prostovoljnega) cepljenja v zvezi z zahtevano privolitvijo starša, pri katerem otrok ne živi, postavlja vprašanje, ali se cepljenje v skladu s četrtim odstavkom 35. člena ZPacP šteje za medicinski poseg, ki utegne imeti za otroka pomembne posledice, ali ne, saj bi se le v takšnem primeru zahtevala privolitev obeh staršev. Ob primerjavi 151. člena DZ in ZPacP namreč lahko zasledimo bistveno razliko glede odločanja v primeru ločenega življenja staršev. Izhajajoč iz DZ, starši kljub ločenemu življenju odločajo o bistvenih zadevah, kamor spada tudi odločanje o večjih medicinskih posegih, sporazumno, čeprav je otrok zaupan v varstvo in vzgojo samo enemu od staršev (drugi odstavek 151. člena DZ). O vsakdanjih zadevah (tudi manjših medicinskih posegih) pa odloča starš, s katerim otrok živi (tretji odstavek 151. člena DZ).⁴

15Ker sodišče prve stopnje pri obravnavanju predloga ni razmejevalo obveznega in prostovoljnega cepljenja, v zvezi z vprašanjem nadomestitve soglasja nasprotne udeleženke za cepljenje proti okužbam s HPV ni sprejelo ustrezne dokazne ocene oziroma izpodbijan sklep o tem niti nima razlogov.

16Upoštevati je potrebno, da v zvezi s tem cepljenjem nasprotna udeleženka ni mogla podati predloga za opustitev cepljenja na Komisijo, saj je ta postopek po ZNB predviden le za obvezno cepljenje. Prav tako tudi iz mnenja pediatrinje in cepilne ambulante, kjer otrok zaenkrat ni bil osebno pregledan, ni razvidno razlikovanje med razlogi za cepljenje v zvezi z obveznim in prostovoljnim cepljenjem proti okužbam s HPV.

17Posledično je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede predloga za nadomestitev soglasja za cepljenje proti okužbi s HPV v točki III izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

18Razveljavitev je potrebna, saj izpodbijani sklep v delu glede predloga za nadomestitev soglasja za cepljenje proti okužbi s HPV nima ustreznih razlogov, ker sodišče prve stopnje do sedaj predloga še ni obravnavalo tako, da bi razlikovalo med obveznim in prostovoljnim cepljenjem.

19V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje še enkrat celovito in natančno presojalo, ali so podani pogoji za nadomestitev soglasja nasprotne udeleženke za cepljenje J. proti okužbam s HPV. Pri tem bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati določbo drugega odstavka 35. člena ZPacP.⁵

20Z vrnitvijo zadeve pred sodišče prve stopnje bo strankam zagotovljena in varovana ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenije – URS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen URS), prav tako pa ne bo huje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

21Odločitev o pritožbenih stroških je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

1Zoper drugo alinejo točke I izreka tega sklepa je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

¹ Okužba s HPV pomeni okužba s humanimi papilomavirusi.
² Tako tudi VSRS v sodbi I Up 58/2003 z dne 20. 9. 2006.
³ To so: hemofilus influence b, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B.
⁴ Na kar opozarja izr. prof. dr. Suzana Kraljič v Družinski zakonik s komentarjem, 1. izd., Maribor, Poslovna založba MB, 2019, stran 519 in 520.
⁵ Mladoletna J. bo 17. 10. 2021 dopolnila 15 let.