VSK sodba II Kp 13281/2016

Pritožbi obdolženkinega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženi D.S. po 57. in 58. členu KZ-1 izreče pogojna obsodba, v kateri se ji, po tretjem odstavku 324. člena KZ-1, določita kazen 6 (šest) mesecev zapora in stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas 6 (šestih) mesecev, ki pa ne bosta izrečeni, če obdolženka v preizkusni dobi enega leta ne bo storila novega kaznivega dejanja. Po šestem odstavku 137. člena ZKP se obdolženki v določeno kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije všteje čas že odvzetega vozniškega dovoljenja od 24.3.2016 do 7.4.2016.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni obdolženo D.S. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. in 3. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 324. člena KZ-1. Obdolženki je po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je, po tretjem odstavku 324. člena KZ-1, določilo kazen šest mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženka v preizkusni dobi enega leta ne bo storila novega kaznivega dejanja. Nadalje je odločilo, da se obdolženki, po tretjem odstavku 324. člena KZ-1 v zvezi z 48. členom KZ-1, izreče stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo šestih mesecev, pri čemer se v čas prepovedi vožnje všteva čas začasnega odvzema vozniškega dovoljenja od 24.3.2016 do 7.4.2016. Obdolženka je dolžna plačati še stroške kazenskega postopka, to je potne stroške prič v znesku 28,60 EUR, in sodno takso v znesku 80,00 EUR.

2Zoper sodbo je vložil pritožbo obdolženkin zagovornik, kot navaja, iz razloga kršitve kazenskega zakona, odločbe o kazenski sankciji in kršitve enakega varstva pravic in zakonitosti v kazenskem postopku, torej iz razloga po 2. in 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP ter 22. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženki izreče pogojno obsodbo, v okviru katere se določi kazen zapora šest mesecev, ki pa ne bo izrečena, če obdolženka v preizkusni dobi enega leta ne bo storila novega kaznivega dejanja, podrejeno pa, da obdolženki izreče pogojno obsodbo, v okviru katere se določi kazen zapora šest mesecev in stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas šestih mesecev, ki pa ne bosta izrečeni, če obdolženka v preizkusni dobi enega leta ne bo storila novega kaznivega dejanja. V čas prepovedi vožnje se všteva čas začasnega odvzema vozniškega dovoljenja od 24.3.2016 do 7.4.2016.

3Pritožba je utemeljena.

4Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je vsebina kaznovalnega predloga državne tožilke na glavni obravnavi, ki se je glasil: obdolženki se v primeru priznanja krivde izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo šest mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta in prepoved vožnje motornih vozil B kategorije za dobo šestih mesecev po 48. členu KZ-1B“. Navedeno besedilo pomeni, da je državna tožilka predlagala pogojno obsodbo.

5V pogojni obsodbi se kot glavna kazen določi kazen zapora, poleg tega pa lahko tudi stranski kazni, denarna kazen ali prepoved vožnje motornega vozila določene kategorije. Če sodišče v pogojni obsodbi določi stranske kazni, sme izreči, da se vse ali posamezne stranske kazni izvršijo (četrti odstavek 58. člena KZ-1). Prepoved vožnje motornega vozila se sme izreči samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (tretji odstavek 44. člena KZ-1). Poleg glavne kazni se sme izreči ena ali obe stranski kazni (četrti odstavek 44. člena KZ-1). Že tako predstavljena materialna podlaga pokaže, da se v pogojni obsodbi kazni (glavne oziroma stranske) določijo, s tem, da pa ima seveda sodišče po četrtem odstavku 58. člena KZ-1 pooblastilo, da „sme izreči, da se vse ali posamezne stranske kazni izvršijo“. Zato je že na tej ravni utemeljena pritožbena navedba o napačni razlagi navedene kazensko pravne določbe, kot jo je zapisalo sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve o obveznem izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Zapisani razlogi v sodbi sodišča prve stopnje bi bili upoštevni, če sodišče prve stopnje ne bi obdolženki izreklo pogojne obsodbe, ker bi v tem primeru zaradi predpisane kazenske sankcije v tretjem odstavku 324. člena KZ-1 (kumulacijo glavne in stranske kazni) moralo poleg kazni zapora izreči še kot stranko kazen prepoved vožnje motornega vozila določene kategorije.

6Skratka, državna tožilka je predlagala, da v primeru priznanja krivde sodišče obdolženki izreče pogojno obsodbo. V pogojni obsodbi pa se vedno glede na normativno podlago 58. člena KZ-1 določijo posamezne kazni (glavne oziroma in stranske), s tem, da pa sme sodišče odločiti (izreči), da se stranska kazen, v obravnavanem primeru prepoved vožnje motornega vozila izvrši. Te jasne zahteve pa predlog državne tožilke ne vsebuje. Pa tudi sicer ni možno istočasno izreči poleg pogojne obsodbe še stransko kazen. Že je pojasnjeno, da se vse kazni v pogojni obsodbi najprej določijo. Besedna zveza, ki jo je navedla državna tožilka v kaznovalnem predlogu, pa je pravzaprav povzeta iz tretjega odstavka 44. člena KZ-1, da se prepoved vožnje motornega vozila sme izreči ob pogojni obsodbi. Vendar pa je ta določba člena 44 KZ-1 splošno pravilo o glavnih in stranskih kaznih, posebno glede oblikovanja in izreka pogojne obsodbe pa so določila člena 57 KZ-1 in naslednja. Skratka, iz tako oblikovanega kaznovalnega predloga ni mogoče jasno ugotoviti, ali je državna tožilka predlagala, da se stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila izvrši. Glede na takšno situacijo bi pravzaprav moral sodeči sodnik opozoriti državno tožilko, da naj se izrecno izjasni, ali predlaga tudi izvršitev stranske kazni. Ravnati bi moralo torej smiselno s pooblastili, ki jih ima sodišče po tretjem odstavku 76. člena ZKP, ko se sooči z vlogo, ki ni popolna ali pa da ne obsega vse, kar je treba, da se da o njej odločiti (izjava tožilke o kaznovalnem predlogu). Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je podan dvom glede tožilkinega kaznovalnega predloga, saj sta možni pravzaprav dve razlagi, izrek pogojne obsodbe z določenima kaznima, glavne in stranske s predlogom, da se stranska kazen izvrši, kakor tudi druga razlaga, da je tožilka glede na vsebino zapisa v zapisniku glavne obravnave predlagala pravzaprav pogojno odložitev obeh kazni, glavne in stranske ter čas trajanja preizkusne dobe. V takšnem primeru pa bi smelo sodišče izreči samo takšno kazensko sankcijo, ki je po razlagi za obdolženko najbolj ugodna.

7Po šestem odstavku 285.č člena ZKP sodišče v sodbi, s katero se obtoženec spozna za krivega na podlagi priznanja krivde in sprejetega priznanja krivde, ne more izreči strožje kazenske sankcije kot jo je predlagal državni tožilec. Prav takšna procesna situacija v zvezi s kršitvijo kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP pa je bila storjena z izpodbijano sodbo, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika ugodilo in poseglo v odločbo o kazenski sankciji tako, da je odložilo izvršitev tako kazni zapora kakor tudi prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas šestih mesecev. Prav tako pa je na novo oblikovalo odločbo o kazenski sankciji, skladno s četrtim odstavkom 58. člena KZ-1, pa tudi sodno prakso o oblikovanju izreka sodbe. Zagovornik se sicer prvenstveno zavzema za to, da se stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila niti ne bi določila v pogojni obsodbi, vendar mu v tem delu zaradi predpisane kazenske sankcije v tretjem odstavku 324. člena KZ-1 (kumulacija glavne in stranske kazni) ni mogoče slediti.

8Ker je bilo odločeno v korist obdolženke, izrek o stroških pritožbenega postopka kot nepotreben odpade (drugi odstavek 98. člena ZKP).