VSC sklep EPVDp 33/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 3. 9. 2016, ko je z motornim vozilom A kategorije storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Zoper tak sklep se pritožuje storilec iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1).

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 876/2016 z dne 12. 10. 2016, ki je postala pravnomočna 22. 2. 2017, izrečenih 18 kazenskih točk za prekršek, ki ga je storil 3. 9. 2016 z motornim vozilom A kategorije. Iz izreka sodbe o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 876/2016, sicer res izhaja, da je sodišče prve stopnje storilcu izreklo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, vendar je ta del sodbe Okrajnega sodišča v Celju bil spremenjen s sodbo Višjega sodišča v Celju PRp 197/2016 z dne 14. 2. 2017, s katero je višje sodišče pritožbi zoper sodbo o prekršku z dne 12. 10. 2016 delno ugodilo in sodbo okrajnega sodišča spremenilo v 1. alineji II. točke in III.b točki izreka tako, da se stranska sankcija 18 kazenskih točk določi in izreče za prekršek, storjen z motornim vozilom A kategorije, saj ni bilo nobenega dvoma o tem, da je storilec prekršek vožnje pod vplivom alkohola, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, storil z motornim kolesom, ki spada v A kategorijo motornih vozil. Tako je kljub pritožbenim navedbam pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je storilec dosegel 18 kazenskih točk s prekrškom, storjenim z A kategorijo motornih vozil.

5Čeprav drži, da storilec v času storitve prekrška, za katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk, v vozniškem dovoljenju ni imel vpisane A kategorije motornih vozil oziroma ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil A kategorije, mu je v posledici pravnomočno in zakonito izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu, utemeljeno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se zaradi dejstva, da v vozniškem dovoljenju nima vpisane A kategorije, ne bi smele izreči kazenske točke in posledično sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 105/2009 z dne 25. 5. 2010 zavzelo stališče, da določbe drugega odstavka 22. člena ZP-1, da se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, ni mogoče razumeti tako, da se z njo možnost izrekanja kazenskih točk omejuje zgolj na voznike, ki so imeli veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, s katerim so storili prekršek, ker jezikovna razlaga tega člena namreč ne daje podlage za takšno interpretacijo, in ker je namen stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu izločiti iz prometa določeno kategorijo voznikov, ki s svojim ravnanjem izkažejo posebno nevarnost, saj jim sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk. Interpretacija, ki omejuje izrekanje kazenskih točk samo na voznike, ki so imeli veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, s katerim so storili prekršek, bi bila po stališču Vrhovnega sodišča RS v nasprotju z namenom izrekanja kazenskih točk in bi lahko privedla do situacije, ko vozniku, ki ima sicer veljavno vozniško dovoljenje za določeno kategorijo, z drugo kategorijo, za katero pa sicer nima veljavnega vozniškega dovoljenja, stori prekršek, s katerim izkaže svojo nevarnost za udeležence v cestnem prometu (na primer vožnja pod močnim vplivom alkohola), ne bi bilo mogoče izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker se torej v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS kazenske točke v cestnem prometu izrečejo tudi imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane tiste kategorije motornih vozil, s katero je storil prekršek, je potrebno takemu imetniku vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreči tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Upoštevajoč navedeno so neutemeljeni smiselni pritožbeni očitki o zmotni uporabi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.

6Pritožbene navedbe, v katerih storilec izpostavlja nezakonitost postopka, v katerem je bila opravljena meritev koncentracije alkohola v izdihanem zraku, so neupoštevne, saj je sodba po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah postala pravnomočna in izvršljiva in se pritožbeno sodišče zaradi učinka pravnomočnosti ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe o prekršku.

7Ker je na podlagi zgoraj navedenega in pravilnih ugotovitev, da je storilcu bilo s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna in zakonita, saj takšno posledico predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1.

8Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse, ki jo je dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, bo storilca pozvalo sodišče prve stopnje.