VSL sklep II R 311/2015

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

1Okrajno sodišče v Domžalah se je s sklepom 1295 I 247/2015 z dne 23. 6. 2015 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi ter po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kamniku. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je upnica predlagala izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, zaradi česar je po določbi prvega odstavka 100. člena v zvezi s 136. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je dolžnikovo stalno prebivališče.

2Okrajno sodišče v Kamniku ni sprejelo svoje pristojnosti z utemeljitvijo, da gre za odločanje o predlogu upnice (po nasprotni izvršbi) za dovolitev nasprotne izvršbe. Ker je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo (postopek In 25/2014 Okrajnega sodišča v Domžalah) oz. predvsem na opravo izvršbe, je za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo lahko krajevno pristojno le tisto sodišče, ki je opravilo izvršbo (to sodišče edino razpolaga z vsemi podatki izvršilnega spisa). Zato je krajevno pristojno za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo lahko le Okrajno sodišče v Domžalah.

3Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

4Iz navedb upnice v predmetnem postopku A. A. izhaja, da je bila pred Okrajnim sodiščem v Domžalah v izvršilni zadevi 2820 In 25/2014 zoper njo na predlog upnika B. B. (v predmetnem postopku dolžnika) s sklepom o izvršbi z dne 14. 2. 2014 dovoljena izvršba zaradi izterjave 39.976,24 EUR. V navedenem postopku je prišlo do preplačila izterjevane terjatve v znesku 1.298,80 EUR.

5Višje sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za spor o krajevni pristojnosti v postopku, v katerem bi bilo procesno razmerje med strankama glede določene terjatve vzpostavljeno prvič (predlog za izvršbo, vložen po določbi prvega odstavka 40. člena ZIZ), temveč upnica v predmetnem postopku zahteva izterjavo zneska, ki ji je bil kot dolžnici neupravičeno izterjan v drugem izvršilnem postopku (predlog za dovolitev nasprotne izvršbe po 69. členu ZIZ). Glede na navedeno sklicevanje Okrajnega sodišča v Domžalah na uporabo določbe o določitvi krajevne pristojnosti sodišča po predlaganem izvršilnem sredstvu ni pravilno.

6Višje sodišče pritrjuje stališču Okrajnega sodišča v Domžalah, da je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oz. predvsem na opravo izvršbe. Z nasprotno izvršbo naj se namreč dolžniku omogoči, da čim hitreje dobi nazaj tisto, kar mu je bilo z izvršbo neutemeljeno odvzeto. Zato je lahko krajevno pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je po določbi prvega odstavka 35. člena ZIZ pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ. Takšno je tudi že večkrat zavzeto stališče Vrhovnega sodišča RS (prim. sklep III Ip 19/2013 z dne 21. 5. 2013, sklep I R 71/2011 z dne 23. 6. 2011, sklep I R 85/2008 z dne 10. 9. 2008 in III R 17/96 z dne 13. 9. 1996).

7Ker je bila po navedbah upnice izvršba zoper njo predhodno dovoljena in opravljena v izvršilnem postopku 2820 In 25/2014 pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, je višje sodišče sklenilo, da je tudi za odločanje v predmetnem postopku nasprotne izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Domžalah (prvi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).