VSM sodba IV Kp 61294/2013

I. Pritožbi zagovornika obdolženega S.K. ml. se delno ugodi in se napadena sodba spremeni:

- v odločbi o kazenski sankciji tako, da se v pogojni obsodbi kot posebni pogoj določi, da je obdolženec dolžan v roku treh mesecev od pravnomočnosti te sodbe izplačati oškodovancu J.T. dnevnice v višini 3.095,29 EUR, sicer se bo lahko pogojna obsodba preklicala in v njej določena kazen izrekla;

- v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku pa tako, da se odloči, da je obdolženec dolžan oškodovancu J.T. plačati znesek v višini 3.095,29 EUR.

II. V ostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenem obsegu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo III K 61294/2013 z dne 22. 9. 2015 obdolženega S.K. ml. pod točko I izreka sodbe spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po 57. členu istega zakona izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu po drugem v zvezi s prvim odstavkom (pravilno: po drugem odstavku) 196. člena KZ-1določilo kazen 8 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let ter določilo posebni pogoj, da je oškodovancu J.T. dolžan v roku treh mesecev od pravnomočnosti te sodbe plačati dnevnice v višini 3.095,29 EUR, kakor tudi prispevke za plače za oktober 2011 ter ga prijaviti v zavarovanje v evidenco ZPIZ za čas od 1. 11. 2011 do 31. 3. 2012 ter obračunati in plačati vse predpisane prispevke in dajatve za to obdobje, sicer se bo lahko pogojna obsodba preklicala in v njej določena kazen izrekla. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso in stroške kazenskega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe, po drugem odstavku 105. člena ZKP pa je obdolženec dolžan oškodovanca J.T. prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ za čas od 1. 11. 2011 do 31. 3. 2012 ter obračunati in plačati vse predpisane prispevke in dajatve za čas od 1. 11. 2011 do 31. 3. 2012 ter plačati obračunane prispevke in dajatve za mesec oktober 2011 ter mu plačati znesek v višini 3.095,29 EUR, s presežkom premoženjskopravnega zahtevka pa je oškodovanca napotilo na pravdo. Pod točko II izreka sodbe pa je zoper istega obdolženca iz razloga po 3. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo, ki mu je očitala storitev kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, oškodovanca je s premoženjskopravnim zahtevkom po tretjem odstavku 105. člena ZKP napotilo na pravdo, po prvem odstavku 96. člena ZKP pa je glede tega dela kazenskega postopka odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in njegovega zagovornika proračun.

2Zoper obsodilni del sodbe se je zagovornik obdolženca pritožil, pritožbo pa je tudi pravočasno dopolnil. V njej navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter da se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi, obdolženca pa obtožbe oprosti.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Pritožba uvodoma navaja, da uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede prvega pritožbenega razloga je iz njene obrazložitve razvidno, da zatrjuje relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP zaradi kršitve drugega odstavka 105. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje odločbo o premoženjskopravnem zahtevku nepravilno uporabilo in je to vplivalo na zakonitost sodbe. Z navedeno odločbo je obdolženemu S.K. ml. naložilo, da oškodovanca J.T. prijavi v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ za čas od 1. 11. 2011 do 31. 3. 2012 ter zanj obračuna in plača vse predpisane prispevke in dajatve za čas od 1. 11. 2011 do 31. 3. 2012 ter plača obračunane prispevke in dajatve za mesec oktober 2011 in da mu plača znesek v višini 3.095,29 EUR. Izpolnitev tega pa ni mogoča, ker obdolženec oškodovanca ne more prijaviti v zavarovanje v evidenco ZPIZ, saj po Zakonu o matičnih evidencah kot fizična oseba ni zavezanec za prijavo v matično evidenco, pa tudi kot posebnega pogoja mu tega ni mogoče naložiti s sklicevanjem na 105. člen ZKP, kjer je opredeljeno, da lahko sodišče v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku ugotovi, da stvar pripada določeni osebi, oziroma lahko razveljavi določen pravni posel s posledicami, ki iz tega izvirajo, ne da bi se s tem posegalo v pravice drugih, prijava v zavarovanje pa ne sodi v enega od zahtevkov, o katerih lahko sodišče odloči v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku. Odločba o posebnem pogoju in odločba o premoženjskopravnem zahtevku, kjer je navedena obveznost obdolžencu naložena, pa sta tudi v nasprotju s sodbo pod točko II izreka, kjer je izrečena zavrnila sodba, saj je sodišče obdolžencu v odločbi o kazenski sankciji - posebnem pogoju ter v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku naložilo nekaj, za kar je bila obtožba zavrnjena. Gre za obračun in izplačilo plač za mesece november in december 2011 ter januar, februar in marec 2012, kar je predmet zavrnilne sodbe, sodišče pa ne more obdolžencu kot posebni pogoj naložiti v pogojni obsodbi, da ga mora za ta čas prijaviti v zavarovanje in vpisati v matično evidenco ZPIZ. Uveljavlja torej še pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je izrek sodbe glede navedenega sam s seboj v nasprotju.

5Pritožba ima prav. Po drugem odstavku 100. člena ZKP se premoženjskopravni zahtevek lahko tiče povrnitve škode, vrnitve stvari ali razveljavitve določenega pravnega posla. Obdolžencu se lahko naloži povrnitev samo tiste škode, katere vrnitev bi lahko uveljavljal v pravdnem postopku, v pravdi pa ne more uveljavljati tistih zahtevkov, za katere je predpisan kakšen drug postopek, in sicer upravni postopek ali davčni postopek. Glede na določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uveljavljanje terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost ni predmet pravdnega postopka in oškodovani delavci niso upravičeni za vložitev tožbe v pravdnem postopku, da bi z njo uveljavljali plačilo teh terjatev. Neporavnani prispevki za socialno varnost sodijo med davčne terjatve glede na 3. člen Zakona o davčnem postopku, ki določa, da če ni s tem zakonom drugače določene, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom. Navedeni zakon ureja postopek ugotavljanja in izterjave davkov in s tem tudi prispevkov za socialno varnost na prvi in drugi stopnji ter postopek davčne izvršbe, za kar je pristojna Finančna uprave Republike Slovenije, torej davčni organ. Ker poravnavo teh zahtevkov ni mogoče uveljavljati v pravdi, o njem tudi ni mogoče razsoditi v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku.

6Po obrazloženem, ker je pritožba v tem delu utemeljena, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je o posebnem pogoju v odločbi o kazenski sankciji in o odločbi o premoženjskopravnem zahtevku odločilo, da je obdolženec dolžan oškodovancu izplačati dnevnice v višini 3.095,29 EUR, in sicer v okviru posebnega pogoja v roku, kot ga je ustrezno določilo že sodišče prve stopnje (tretji odstavek 57. člena KZ-1), in v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku, saj je oškodovancu z obdolženčevim ravnanjem zaradi neizplačanih dnevnic nastala škoda.

7Neutemeljena pa je pritožba, ko graja ugotovljeno dejansko stanje obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, izvedene dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo ter zanesljivo zaključilo, da je obdolženi S.K. ml. storil v izreku napadene sodbe opisano kaznivo dejanje. V obrazložitvi sodbe je navedlo tehtne in prepričljive razloge o tem, zakaj je obdolženca spoznalo za krivega in pritožbeno sodišče takšno dokazno oceno v celoti sprejema ter jo kot pravilno povzema, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

8Status prokurista po oceni pritožbe obdolžencu ni narekoval obveznosti do oškodovanca in obdolženec ni bil dolžan ravnati po predpisih iz delovnega razmerja, zato mu napadena sodba neutemeljeno očita, da je oškodovanca prikrajšal zaradi neobračunanih in neplačanih prispevkov ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Prokurist ima pooblastilo navzven, v zvezi z dejavnostjo družbe, ne pa v zvezi z zaposlitvijo delavcev, kot je razvidno tudi iz odločb o prekršku Okrajnega sodišča v Ljutomeru in Okrajnega sodišča v Mariboru, kjer je bilo ugotovljeno, da obdolženec kot prokurist ni imel vpogleda v izplačila plač, sicer ga pa zakoniti zastopnik družbe M.L. o tem niti ni obveščal, obdolženec pa je bil od 28. 10. 2012 do 25. 10. 2012 v bolniškem staležu in tudi zato s tem ni bil seznanjen. Pritožba graja prvostopenjsko oceno povezanosti gospodarskih družb K., d.o.o., B.A., d.o.o. in T.S., d.o.o. ter navaja, da je obdolženec v družbo T.S., d.o.o. vstopil šele 16. 11. 2012 zaradi bolezni žene, ta družba pa se je do prenosa dejavnosti ukvarjala z gostinstvom, torej z drugo dejavnostjo, zato je ocena sodišča prve stopnje o povezanosti gospodarskih družb in obdolženčevi vlogi v njih zmotna. Neutemeljeno pa se je sodišče spuščalo tudi v oceno povezanosti oseb in transfernih cen, medtem ko se ni ukvarjalo z vsebino listin, ni pregledalo potnih nalogov in se ni prepričalo, ali je bil oškodovanec upravičen do izplačila dnevnic, sicer pa obdolženec ni bil zakonit zastopnik in kot prokurist ni bil dolžan poskrbeti za njihovo izplačilo.

9Navedene pritožbene trditve je v sodbi pravilno zavrnilo že prvostopenjsko sodišče. Podrobno in prepričljivo je obrazložilo okoliščine, na podlagi katerih je zaključilo, da obdolženec ni bil neaktivna oseba in zgolj prokurist na papirju, temveč oseba, ki je dejansko vodila posle v družbi B.A., d.o.o. in v njej aktivno delovala, pravilno pa je pojasnilo tudi povezanost navedenih gospodarskih družb in njegovo vlogo v njih ter utemeljeno zaključilo, da izpovedbe prič in potek ustanavljanja podjetij nedvomno kažejo na premišljeno izdelano mrežo odvisnosti in povezav med vsemi podjetji, s čimer je obdolženec poskrbel tudi za izbris gospodarske družbe B.A., d.o.o. in za to, da oškodovanec ni prejel tega, kar mu je po zakonu pripadalo, torej da zanj niso bili obračunani in plačani prispevki ter dnevnice. Drugačna dokazna ocena, ki jo ponuja pritožba, je zato, glede na izvedene dokaze, nepravilna, pritožba pa je neutemeljena, ko želi prepričati, da obdolženec kot prokurist ni imel vpogleda v izplačila plač in da je v družbi ravnal le navzven, ni pa odločal o obveznostih družbe do zaposlenih. Podrobni in prepričljivi dokazni oceni prvostopenjskega sodišča, ki je ta zaključek obrazložilo, ni potrebno ničesar dodati. Tudi glede neizplačanih dnevnic je v točkah od 21 do 24 obrazložitve napadene sodbe tehtno pojasnilo, da oškodovancu niso bile izplačane dnevnice, do katerih je bil upravičen, kar je ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov, priloženega spisa Delovnega sodišča Pd 131/2012, potnih nalogov, diagramskih ploščic in evidence opravljenih ur, do katerih je bil na podlagi Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino upravičen in utemeljeno zaključilo, da je obdolžencu dokazana storitev kaznivega dejanja tudi glede navedenega očitka, zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

10Pritožba graja način vodenja glavne obravnave. Navaja, da v zapisniku o glavni obravnavi ni zapisano dogajanje na glavni obravnavi v celoti in opozarja na 13. stran zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 3. 2015. Iz navedenega zapisnika pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v njem povzeto, da je prišlo do posedovanja mobilnega telefona na glavni obravnavi, čeprav to ni dovoljeno, in da je sodnica navzoče opozorila, da uporaba telefonov v sodni dvorani ni dovoljena. S trditvijo, da v zapisniku ni vse zapisano, pritožba ne more uspeti, saj pritožbeno sodišče lahko presoja tisto, kar je zapisano, stranke pa imajo pravico podati na zapisnik pripombe, če menijo, da potek dogajanja na glavni obravnavi ni pravilno povzet v zapisnik, a teh, kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 3. 2015, stranke niso podale. V zapisniku o glavni obravnavi namreč ni navedeno, da se katera od strank z zapisanim ni strinjala, oziroma da je zahtevala, da se v zapisnik še karkoli navede, zato pritožbenih navedb v tej smeri pritožbeno sodišče, ker zanje ni podlage v spisu, ni moglo presojati.

11Po obrazloženem, in ker tudi v ostalem ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov prvostopenjske sodbe, je pritožba zoper prvostopenjski krivdni izrek neutemeljena.

12Pritožbeno sodišče je napadeno sodbo preizkusilo tudi v odločbi o kazenski sankciji, ker takšen preizkus terja pritožba, kadar je v korist obdolženca vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (386. člen ZKP). Pri tem je ugotovilo, da ni nobenih utemeljenih razlogov za spremembo izrečene kazenske sankcije obdolžencu v korist, razen v odločbi o posebnem pogoju, kjer jo je, kar je že bilo obrazloženo, spremenilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo težo storjenega kaznivega dejanja, stopnjo obdolženčeve krivde in okoliščine, ki jih mora upoštevati pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ter obdolžencu izreklo ustrezno kazensko sankcijo - pogojno obsodbo, v njej pa mu je določilo primerno zaporno kazen in ustrezno preizkusno dobo ter primeren rok za izpolnitev posebnega pogoja, s katerim je obdolžencu utemeljeno naložilo, da mora oškodovancu izplačati dnevnice v navedeni višini, za katere je bil zaradi obdolženčevega protipravnega ravnanja prikrajšan.

13Glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obdolženca odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

14Ker je bilo z odločbo pritožbenega sodišča deloma odločeno obdolžencu v korist,sodna taksa ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).