VSK sklep CDn 79/2016

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Krškem zavrnilo ugovor drugih udeleženk in obdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika, s katerim je bila na podlagi sodne poravnave Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 342/2013 z dne 26.1.2015 dovoljena vknjižba lastninske pravice na družbo E. d.o.o.

2Zoper ta sklep se drugi udeleženki pritožujeta. V pritožbi navajata, da zemljiškoknjižno sodišče ne more dovoliti vpisa na pravno osebo, ki ne obstaja (več). Družba E. d.o.o. je bila iz sodnega registra izbrisana in kot takšna ne obstaja več, zato tudi ne more pridobivati nobenih pravic, zlasti ne lastninske pravice. Dokler je družba v stečajnem postopku, jo lahko v postopkih zastopa stečajni upravitelj in v tem času tudi lahko sproža sodne postopke, izbrisne tožbe ipd., saj je še vedno obstoječi pravni subjekt. Ko pa nastopi izbris iz sodnega registra, pravna oseba preneha, kot to določa 441. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in kasneje ne more več oživeti, kar se očitno skuša doseči s tem postopkom. Na podlagi 443. člena ZFPPIPP se v primeru, ko se kasneje najde premoženje neke izbrisane pravne osebe, lahko nad tem najdenim premoženjem (in ne osebo) opravi stečajni postopek. Pravna subjektiviteta se po ZFPPIPP daje določenemu premoženju. Ker je v konkretnem primeru dovoljen vpis na osebo, ki ne obstaja, posledično gre za neupravičenega in neobstoječega predlagatelja, ki ne more pridobivati pravic, je izpodbijani sklep nezakonit. Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo predlog za vknjižbo zavreči oziroma najmanj zavrniti. Pritožnici vztrajata tudi, da vpisa ne bi smelo dovoliti, ker je v njuno korist vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, ki je ovira za dovolitev predlaganega vpisa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz listin, ki so v spisu, izhaja, da je stečajno sodišče začelo postopek nad kasneje najdenim premoženjem družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra. V tem postopku je stečajni upravitelj vložil tožbo in začel pravdni postopek, v okviru katerega je bila sklenjena sodna poravnava, s katero je soglašalo tudi stečajno sodišče in po kateri se je izbrisal zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice tožencev in vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tako da se je kot lastnik nepremičnine vpisala tožeča stranka, torej „izbrisana pravna oseba“ oziroma „premoženje izbrisane pravne osebe - v stečaju“. Zemljiškoknjižno sodišče je na podlagi takšne vsebine sodne poravnave moralo vpis dovoliti. V vprašanje subjektivitete novega (prejšnjega) lastnika se ni moglo spuščati, saj je za ta postopek bistvena listina (v tem primeru sodna poravnava), izdana v postopku, v katerem je pravdno sodišče priznalo pravno subjektiviteto prejšnjemu

zemljiškoknjižnemu lastniku. To je storilo tudi stečajno sodišče, ki je začelo stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe in tudi soglašalo s sodno poravnavo. Nedopustno bi bilo, če bi zemljiškoknjižno sodišče kot izvedbeno sodišče kljub poravnavi, ki pravno učinkuje, vpis zavrnilo. Zavrnitev priznanja subjektivitete premoženju izbrisane pravne osebe, ki ga zastopa stečajni upravitelj, bi tudi nasprotovalo določbam ZFPPIPP.

5Kot imetnika pravice sta v zemljiški knjigi sploh lahko vpisana le fizična in pravna oseba (24. in 25. člen ZZK-1), zato vpisa na „naknadno najdeno premoženje“, kot meni pritožba, niti ni mogoče dovoliti. Vpiše se lahko le prejšnja pravna oseba. To ne spremeni dejstva, da se nad tem premoženjem opravi stečaj, ki ga je stečajno sodišče že začelo, ob smiselni uporabi pravil, ki urejajo stečaj nad pravno osebo (drugi odstavek 443. člena ZFPPIPP).

6Kot je bilo že v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnjeno, tudi v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist pritožnic, ni predstavljala ovire za dovolitev vpisa na podlagi sodne poravnave, ki ni listina iz 1. točke prvega odstavka 99. člena ZZK-1, ampak gre za listino iz 3. točke prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 40. člena ZZK-1 glede katere 99. člen ne določa, da bi bila ovira za dovolitev vpisa.

7Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišča pa tudi ni ugotovilo kakšnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo po 2. točki drugega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.