441. člen ZFPPIPP

Posebna ureditev iz 444. člena ZFPPIPP omogoča uveljavljanje terjatve oziroma druge premoženjske pravice izbrisane pravne osebe tudi po njenem prenehanju, vendar le prek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem. Ker tak stečajni postopek ni bil začet, tožeča stranka pa zaradi prenehanja nima več sposobnosti biti stranka, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.

Solidarna obveznost je ena in preneha s plačilom enega od solidarnih dolžnikov. V primeru, ko tožeča stranka izpolnitev denarnega zahtevka terja od več solidarno zavezanih tožencev, je v sodni praksi utrjeno stališče, da solidarna obveznost tožencev izhaja iz porabe besedne zveze, da so toženci solidarno dolžni plačati uveljavljeni denarni znesek. Če tekom postopka poseže vmes pravnomočna sodba zoper enega solidarnega dolžnika, nato pa se vodi postopek zoper drugega solidarnega dolžnika in sta oba ločeno obsojena kot samostojna dolžnika, obstaja nevarnost, da v izvršilnem postopku upnik doseže izvršbo zoper oba v celoti. Zaradi tega sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je zavezan že pravnomočno obsojeni prvi solidarni dolžnik.

Z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP), družbeniki tako izbrisane družbe pa niso njeni pravni nasledniki. Ker je toženka prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more več biti pravdna stranka (prvi odstavek 76. člena ZPP), te procesne pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.

Dejstvo izbrisa družbe iz sodnega registra ne more veljati samo po sebi kot zadosten razlog za zadržanje zastaranja, saj bi bilo to v nasprotju z načelom pravne varnosti. Za obstoj nepremagljivih ovir je zato bistveno vedenje upnika oziroma družbenika, v korist katerega se vodi stečajni postopek nad naknadno najdenim premoženjem, ki ga predstavlja terjatev izbrisane pravne osebe. Za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe je treba smiselno uporabljati pravila ZFPPIPP o stečaju nad pravno osebo. Sklep skupščine zato ne predstavlja materialnopravne predpostavke za tožbo, s katero se uveljavlja odškodninski zahtevek družbe v zvezi s škodo, nastalo pri poslovodenju. Pri izvrševanju pravic je treba postopati lojalno do drugih udeležencev v obligacijskem razmerju. Izvedba izvensodne prodaje mora potekati tako, da si zastavni upnik prizadeva doseči najugodnejše unovčenje. Nizki stroški prodaje niso edini merodajni za presojo, ali je zastavni upnik poskušal doseči najugodnejše unovčenje. Splošno merilo za odmero denarne odškodnine določa 169. člen OZ, ki uveljavlja načelo popolne odškodnine. Višina denarne odškodnine mora biti takšna, da z njenim izpla

Čeprav pritožbeno sodišče drugače kot nižje sodišče presoja, da je odvetnikovo ravnanje protipravno, da torej ni pokazal v prvotni pravdi skrbnosti, ki se pričakuje od kvalificiranega pooblaščenca, je zavrnitev zahtevka pravilna, saj se je strinjati z zaključkom nižjega sodišča, da tožnik s tožbo, tudi če bi bila v delu, kjer je zahteval plačilo zneskov iz naslova plač, regresa, božičnice, odškodnine zaradi konkurenčne klavzule in odpravnine, pravočasno vložena na delovno sodišče, ne bi uspel. Odvetnikova odškodninska odgovornost predstavlja posebno vrsto civilnopravne odgovornosti, ki se rešuje v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti ter po pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo. Kot lex specialis pravno podlago dopolnjujejo pravila Zakona o odvetništvu, Statuta Odvetniške zbornice Slovenije in Kodeksa poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije. OZ civilno odgovornost za škodo, ki jo odvetnik povzroči stranki pri svojem delu, ureja po pogodbenem temelju (mandat), osrednje vprašanje njegove odgovornosti pa je standard dolžne skrbnosti. Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh; njegova dolžnost je, da uporabi vse svoje profesionalno znanje za dos

Posledica pravnomočno končanega postopka izbrisa iz sodnega registra je prenehanje pravne osebe. Tako izbrisana pravna oseba nima pravnih naslednikov.

Ni pravilno niti stališče pritožbe, da je predložitev kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ mogoča tudi po vložitvi predloga za izvršbo. ZIZ v 24. členu namreč jasno določa, da mora upnik že v predlogu za izvršbo določno označiti kvalificirano listino, ki izkazuje pravno nasledstvo. Potreba po tem, da je listina, ki bi izkazala prehod terjatve, sestavljena v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ, je torej nastala že z vložitvijo predloga za izvršbo (17. 9. 2018). Takšna situacija pa je podana v obravnavani zadevi, ko je bila pogodba o odstopu terjatve z dne 22. 7. 2015 overjena šele 24. 10. 2018, torej po vložitvi predloga za izvršbo.

Zoper sklep, s katerim je družba iz sodnega registra izbrisana, po zakonu ni mogoča pritožba, zato učinkuje že z izdajo in hkratnim vpisom v sodni register. V sodni register se vpišeta tako sklep o izbrisu kot tudi izbris družbe iz registra, ki je procesno gledano zrcalna slika njenega vpisa. Glede na to, da ima pridobitev lastnosti pravne osebe konstitutivni učinek, ima enak učinek tudi izguba lastnosti pravne osebe, kar po svoji vsebini predstavlja izbris družbe iz sodnega registra. Tako ima izbris družbe iz sodnega registra oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. Z dnem objave izbrisa je bila družba tako izbrisana iz sodnega registra. Dolžnik je za prevod pisanja poskrbel sam, kar pomeni, da je pisanje sprejel, poleg tega pa je zoper sklep vložil tudi pravočasno pritožbo (v roku pa je vložil tudi ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi), v kateri je podal vsebinske pritožbene razloge, kar pomeni, da so oziroma bojo njegova pravna sredstva obravnavana pred sodiščem. Glede na vse povedano višje sodišče ocenjuje, da dolžniku ni bila kršena pravica do poštenega sojenja in pravica do obrambe.</p

Ničnost pogodbe je skrajna sankcija, za katero se zahteva obstoj posebnih okoliščin, zaradi katerih bi se ohranitev posla v veljavi upirala občutku pravičnosti ter kršila temeljna načela, na katerih temelji pravni red. Gre za primere, ko sta pogodbenika pri sklenitvi posla zasledovala nedopustne, zavržne cilje. Takšnih okoliščin tožnik ni zatrjeval niti izkazal.

Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic. Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica, ki ji dolžnik delno ali v celoti nasprotuje. Okoliščina, da je terjatev sporna torej ne predstavlja ovire za njeno prodajo, ampak predstavlja tveganje za kupca take terjatve.

Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga. Pred izbrisom iz sodnega registra je tožeča stranka pridobila pravnomočen nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Ne glede na neuspeh tožene stranke v revizijskem postopku, pridobljeni nalog za izpraznitev poslovnih prostorov ne more predstavljati terjatve ali premoženja, nad katerim bi bil možen stečajni postopek po določbah 444. člena ZFPPIPP. Tožena stranka zato za revizijo nima (več) pravnega interesa.

Vrednost spornega predmeta pri eventualni kumulaciji se ugotovi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Aktivni družbeniki izbrisane družbe niso aktivno procesno legitimirani za vlaganje tožb za uveljavljanje terjatev izbrisane pravne osebe niti v svojo korist niti v korist izbrisane družbe. Iz odločbe 443. člena ZFPPIPP namreč jasno izhaja, da pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe (kamor spadajo tudi terjatve izbrisane pravne osebe) ne pripade avtomatično bivšim družbenikom izbrisane pravne osebe, ampak se nad njimi izvede stečajni postopek oziroma likvidacija. Procesno legitimacijo za izterjavo terjatve zoper toženko bi ob predpostavki začetega stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem namreč imel stečajni upravitelj (245. člen in 2. točka prvega odstavka 320. člena, oba v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).

Po uveljavitvi ZPUOOD aktivni družbeniki niso več odgovorni za obveznosti družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi ZPUOOD. Z uveljavitvijo citirane odločbe Ustavnega sodišča je bila dokončno odpravljena neomejena osebna odgovornost vseh aktivnih družbenikov družb, izbrisanih po 17. 11. 2011.

V konkretnem primeru pa je bila druga toženka na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga izbrisana iz sodnega registra in je s tem izbrisom tudi prenehala obstajati kot pravna oseba (441. člen ZFPPIPP). Zaradi tega ustavna odločba o ustavnem neskladju določene določbe ZFPPIPP ne more ponovno vzpostaviti pogojev za ustanovitev (ponovno rojstvo) druge toženke, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.

Od izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije dalje pravna oseba nima več pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka. Zato v njenem imenu ni mogoče vložiti pravnega sredstva. Pooblastilo podeljeno po izbrisu pravne osebe iz registra, torej s strani neobstoječe osebe, ni veljavno. S prenehanjem pravne osebe preneha pooblastilo, ki ga je dala. Vložitev ugovora po izteku roka tudi ni dejanje, ki je potrebno za odvrnitev škode za stranko (tretji odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prenehanjem pravne osebe se postopek prekine ex lege na podlagi zakona (205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato za odvrnitev škode zadošča obvestilo sodišču o nastopu te okoliščine.

Ker je dolg nastal po smrti družbenika M. L., je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je prešel nanj. S smrtjo mu je namreč položaj družbenika prenehal. Poleg tega tudi aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred trenutkom prenehanja družbe, odgovarja le za obveznosti, ki so nastale, dokler je bil družbenik. Položaja aktivnega družbenika pa ni mogel imeti tudi iz razloga, ker je umrl več kot dve leti pred prenehanjem družbe. V sodbi je ugotovljeno, da po smrti M. L. družba dejansko ni delovala (ni bilo skupščine, niti stikov med družbeniki), da je do nekaj mesecev pred izbrisom tekla pravda, ki jo je začel M. L. in sta jo po njegovi smrti prevzeli toženki ter v kateri je bilo sporno, ali je M. L. pravno veljavno izstopil iz družbe, da je bil zahtevek L. oziroma toženk v začetku leta 2007 zavrnjen, vendar pa je med izdajo sklepa o dedovanju glede poslovnega deleža in vložitvijo predloga za izbris potekel le mesec dni in da tožnik niti zase ni mogel reči, da je po smrti M. L. lahko pomembneje vplival na poslovanje družbe. Te ugotovitve, katerih pravilnosti pritožba ne izpodbija, tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da toženki nista imeli

Z izbrisom iz sodnega registra zaradi pravnomočno zaključenega postopka izbrisa iz registra brez likvidacije, je tožena stranka skladno 441. členom ZFPPIPP izgubila lastnost pravne osebe, s tem pa tudi lastnost biti stranka v postopku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbo pravilno zavrglo (5. odstavek 82. člena ZPP).

Glede na to, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra 25. 10. 2011, družbeniku pa je prenehal položaj družbenika 25. 11. 2010, je zavezanca skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012 in 442. členom ZFPPIPP, moč šteti za aktivnega družbenika, ki mu je prenehal položaj družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem pravne osebe za tiste obveznosti izbrisane družbe, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.

Na podlagi uporabe določb 443., 242., 243. in 244. člena ZFPPIPP je sodišče prve stopnje sprejelo nosilno stališče, da s predlogom za uvedbo stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe upnik poda le zahtevo za odločanje o pogojih za začetek stečajnega postopka, zato takšnega predloga ne gre enačiti s sodno zahtevo za izpolnitev obveznosti, ki jo stečajni upnik poda na način, da prijavi svojo terjatev v stečajnem postopku (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Zaradi navedenega je za tožnico v vmesnem času (to je od izbrisa C. iz sodnega registra z dne 9. 5. 2008 do začetka stečajnega postopka nad njenim kasneje najdenim premoženjem z dne 30. 1. 2013) obstajala nepremagljiva ovira, saj v procesnem smislu ni mogla biti nosilec pravic in obveznosti, zato je bilo v skladu s 360. členom OZ zastaranje terjatev tožnice zadržano. - Tako lahko takšen stečajni postopek po prepričanju sodišča druge stopnje služi le poplačilu obveznosti, ki so obstajale v trenutku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo (tako Načelno pravno mnenje z dne 21