VSL sklep III Ip 908/2016

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II., III., IV., V. in VI. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške (I. točka izreka sklepa). Predlog upnika za odpravo nepravilnosti je zavrglo (II. točka izreka sklepa) in sklenilo, da upnik sam krije svoje stroške predloga za odpravo nepravilnosti (III. točka izreka sklepa). Izvršbo je zaradi poplačila ustavilo (IV. točka izreka sklepa) in predlog za objektivno kumulacijo sredstev zavrglo (V. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da upnik sam nosi svoje stroške vloge z dne 17. 12. 2014 (VI. točka izreka sklepa).

2Zoper II., III., IV., V. in VI. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik. Navaja, da je bil predlog za odpravo nepravilnosti podan utemeljeno, v trenutku vložitve predloga pa je zanj nedvomno imel pravni interes, saj je izvršitelj ravnal v nasprotju z določili ZIZ, ko v roku prejete gotovine ni izročil upniku. Kljub temu, da je gotovino kasneje sicer prejel, ima upnik nedvomno interes, da sodišče njegovemu predlogu ugodi, saj je izvršitelj skoraj dve leti protipravno zadrževal njegov denar. Sodišče se ne more sklicevati na to, da je interes odpadel, saj je izvršitelj gotovino zadrževal 21 mesecev. Na ta način sodišče lahko postopke izvršbe, ki morajo biti hitri, vleče, dokler stranke ne zgubijo interesa. Upnik je z utemeljenim predlogom imel stroške, ki mu jih mora povrniti dolžnik, saj terjatve ni plačal, zato so bili potrebni. Izvršitelj je upniku z zadrževanjem denarja povzročil tudi škodo. Tudi v ostalih točkah je sklep nezakonit, saj se sodišče sklicuje na 84.a člen ZIZ, ki v trenutku, ko je izvršitelj od dolžnika prejel gotovino, sploh še ni veljal, kar predstavlja retroaktivno uporabo ZIZ. Šteti je treba, da je upnik poplačan tedaj, ko dobi denar, kar se je v tem postopku zgodilo šele 23. 9. 2014, pred tem pa z denarjem ni mogel razpolagati in so zato do tega datuma tekle tudi zamudne obresti. Nikakor ni mogoče šteti, da je bil upnik poplačan že 6. 12. 2012, saj je popolnoma jasno, da takrat denarnih sredstev od dolžnika še ni prejel. Predlaga spremembo sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po prvem odstavku 52. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Upnik je v zahtevi za odpravo nepravilnosti z dne 4. 8. 2014 navedel, da izvršitelj brez pravne podlage zadržuje gotovino, ki mu jo je 6. 12. 2012 izročil dolžnik.

5Sodišče prve stopnje je upnikovo zahtevo v izpodbijani II. točki izreka sklepa zavrglo, višje sodišče pa odločitev sprejema kot materialnopravno pravilno. Odprava nepravilnosti je posebno pravno sredstvo, ki ga lahko uveljavljajo stranke in drugi udeleženci v postopku v primerih nepravilnega ravnanja pri izvedbi izvršbe. Z zahtevo za odpravo nepravilnosti prizadeta stranka oziroma udeleženec prepreči neposredno učinkovanje nepravilnih dejanj pred nastopom pravnih posledic teh dejanj ali opustitev. To pa pomeni, da je taka zahteva lahko učinkovita in doseže svoj namen le do nastopa pravnih posledic grajanega dejanja, ki jih sodišče s tem pravnim sredstvom ne more odpraviti. Glede na povedano torej namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo te nepravilnosti, pač pa je pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka(1). Iz podatkov spisa je razvidno, da je zatrjevana nepravilnost prenehala 23. 9. 2014, ko je upnik prejel s strani izvršitelja zadržano gotovino, kar pa pomeni, da tudi z morebitno ugoditvijo predlogu upnik svojega položaja ne more več izboljšati. Ker mora sodišče pri odločanju upoštevati tudi pravno korist, ki jo stranka s predlogom zasleduje (smiselna uporaba prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), je pravilno odločilo, da upnik (več) nima pravnega interesa za odločanje o predlogu. Upnik s sklicevanjem na dejstvo, da je pravni interes v trenutku vložitve predloga imel, pravilnosti izpodbijane odločitve ni uspel izpodbiti, kajti, kot že rečeno, mora sodišče na obstoj pravnega interesa paziti ves čas postopka.

6Ker je bil upnikov predlog za odpravo nepravilnosti pravilno zavržen, je sodišče prve stopnje v III. točki izreka izpodbijanega sklepa tudi pravilno odločilo, da upnik sam krije svoje stroške tega predloga.

7Sodišče prve stopnje je z izpodbijano IV. točko izreka sklepa izvršbo ustavilo. Po opravi obračuna je namreč ugotovilo, da bila terjatev z izročitvijo gotovine izvršitelju dne 6. 12. 2012 v celoti poplačana oziroma celo preplačana. Svojo odločitev je oprlo na določbo 84.a člena ZIZ, po kateri imata prostovoljna izpolnitev izvršitelju in rubež gotovine značaj sodnega pologa.

8Sprejem določbe 84.a člena ZIZ je posledica dejstva, da ZIZ pred tem ni izrecno urejal učinkov rubeža gotovine in prostovoljnega plačila glede vprašanja trenutka, ko je bil poravnan dolg, ter višine, do katere je bil poravnan. Sedaj je jasno določeno, da terjatev preneha že, ko dolžnik izroči gotovino izvršitelju, in ne šele, ko jo izvršitelj izroči upniku. Zakonodajalec je določbo sprejel z namenom olajšanja oziroma izboljšanja položaja dolžnika, ki sicer nima vpogleda v izvršiteljevo izplačilo upniku(2). Upnik v pritožbi sicer utemeljeno opozarja, da navedena določba v trenutku izročitve gotovine izvršitelju še ni veljala, saj je bila uveljavljena z novelo ZIZ-J dne 30. 7. 2014, vendar pa je odločitev, da plačilo šteje za opravljeno že z izročitvijo gotovine izvršitelju dne 6. 12. 2012, pravilna, saj tak zaključek izhaja že iz splošnih pravil o izpolnitvi obveznosti.

9Ravnanje ima značilnosti izpolnitvenega ravnanja, če so izpolnjene naslednje predpostavke3: 1. ravnanje je bilo opravljeno z namenom izpolniti obveznost v razmerju do upnika, 2. izpolnitveno ravnanje je opravil dolžnik ali druga oseba, ki je upravičena opraviti izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 271. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)), 3. izpolnitveno ravnanje je bilo opravljeno upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik (prvi odstavek 280. člena OZ), in 4. izpolnitveno ravnanje je bilo opravljeno pravilno tako glede vsebine (načina) ravnanja kot tudi glede kraja in časa izpolnitve. V skladu z navedenim je tako šteti, da je izpolnitev obveznosti opravljena v trenutku, ko dolžnik gotovino izroči izvršitelju. Izvršitelja, ki opravlja neposredna dejanja izvršbe, namreč po 40. in 44.a členu ZIZ navede upnik, zato je izvršitelj s strani upnika določena oseba, ki ji dolžnik lahko veljavno izpolni obveznost, ki jo ima do upnika. Ker je do izročitve gotovine izvršitelju v predmetni zadevi nesporno prišlo 6. 12. 2012, je sodišče prve stopnje višino terjatve pravilno obračunalo na ta datum (pravilnosti izračuna višine terjatve pritožba niti ne izpodbija) in pravilno zaključilo, da je bila terjatev takrat poplačana. Pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče šteti, da je do poplačila prišlo šele, ko je izvršitelj gotovino izročil upniku, ob navedenem ni mogoče slediti.

10Ker je bila terjatev z izročitvijo gotovine izvršitelju 6. 12. 2012 v celoti poplačana, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo upnikov predlog z dne 17. 12. 2015 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pravilna je tudi odločitev, da upnik sam krije stroške vloge z dne 17. 12. 2015, saj s predlogom za objektivno kumulacijo ni uspel, stroški delnega umika pa že po svoji naravi ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ), ki bi jih bilo mogoče naložiti v plačilo dolžniku.

11Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih II., III., IV., V. in VI. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Prim. Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A), Komentar novele in uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2002, strani 173 do 174, in Vesna Rijavec: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, strani 219 do 220.

Op. št. (2): Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), Poročevalec DZ, letnik 2014, datum objave 8. 5. 2014, komentar k 21. členu novele.

Op. št. (3): Glej N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 299.