VSL sodba in sklep IV Cp 6/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba v točki I/7 spremeni tako, da se ugodi predlogu tožnika, da je toženka dolžna ob predaji mladoletnih otrok tožniku izročiti njuna veljavna potna lista in kartici zdravstvenega zavarovanja, tožnik pa je dolžan prejete dokumente vrniti toženki ob koncu vsakega stika.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje.

III. Toženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno odločbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani P 538/2012 -IV z dne 2. 7. 2012, na podlagi katere sta bila mladoletna otroka A. in B. zaupana v varstvo in vzgojo materi, določeni so bili stiki otrok z očetom, tožnik pa zavezan k plačilu mesečne preživnine v višini 300,00 EUR za vsakega otroka, nadomestila z novo odločbo tako, da bi se mladoletna otroka zaupala v skupno varstvo in vzgojo tožniku (očetu) in toženki (materi), stalno prebivališče mladoletnih otrok bi bilo na naslovu ..., kamor naj bi se pošiljale tudi poštne pošiljke, preživninska obveznost tožnika naj bi se znižala za 300,00 EUR mesečno za oba otroka, toženka pa bi bila dolžna plačevati preživnino v skupnem znesku 300,00 EUR mesečno za oba otroka, določili bi se stiki med tožnikom (očetom) in mladoletnima otrokoma ter določila obveznost matere, da ob predaji otrok izroči očetu njuna veljavna potna lista in kartici zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi ju bil po končanem stiku dolžan vrniti materi. Sodišče prve stopnje pa je delno ugodilo predlogu toženke za spremembo stikov mladoletnih otrok z očetom, ki so bili določeni v sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 538/2012 -IV z dne 2. 7. 2012 ter stike spremenilo tako, kot izhaja iz II. in III. točke izreka izpodbijane odločbe.

2Zoper I. točko izreka v celoti, 1. odstavek II. točke izreka v delu določitve stikov za vsakokratni mesec september (za sodo in liho leto) za obdobje od oktobra 2017 dalje in tretji odstavek III. točke izreka (zavrnilni del) se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. členu Zakona o pravdnem postopku(1) pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani del odločbe spremeni tako, da ugodi tožnikovemu tožbenemu zahtevku in predlogu za določitev stikov, podredno pa, da v izpodbijanem delu odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenemu sodišču predlaga prekinitev postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti 105. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2). Sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve tožbenega zahtevka glede izročitve otrokovih veljavnih potnih listov in kartic zdravstvenega zavarovanja očetu ob izročitvi mladoletnih otrok, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se neutemeljeno in nezakonito tudi ni opredelilo do dokaznih predlogov tožnika (A63 - 195, A109 - A112 in A114 – A129), s čimer je storilo kršitev iz 14. in 15. točke 339/2 člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek, da se mladoletna otroka zaupata v skupno varstvo in vzgojo ter skladno s tem uredijo ostala razmerja (kot zahteva tožnik s tožbenim zahtevkom v točkah 1 - 7) zavrnilo, kljub temu, da je sodni izvedenec specialist klinične psihologije C. C. podal jasno in strokovno mnenje, da je v obravnavanem primeru najboljša rešitev prav skupno skrbništvo. Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da mu je toženka preprečila odhod z otrokoma v tujino na obisk k njegovi družini oziroma za pripravo viz za R., motila je njegove stike z otrokoma - tudi preko telefona ali skypa, ni ga obveščala o spremembah naslova bivališča otrok ter je zavračala dajanje informacij, ki so bistvena za življenje otrok (npr. posredovanje kontaktnih podatkov pediatra otrok, izročitev kartic zdravstvenega zavarovanja ...). Največja težava in ovira v komunikaciji med pravdnima strankama je prav dojemanje več / manj pravic enega od staršev zaradi dodelitve v vzgojo in varstvo otrok le enemu od njiju, četudi sta po ugotovitvah strokovnjakov oba primerna starša, otroka pa sta na oba starša zelo navezana. Skladno s stališčem Evropskega sodišča za človekove pravice sta skupna vzgoja in varstvo mogoča tudi ob odsotnosti soglasja enega od staršev. Pritožnik nasprotuje razporeditvi stikov v mesecih avgust in september vsakega leta za obdobje od oktobra 2017 dalje. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje stike določiti tako, da sta otroka neprekinjeno z enim od staršev le en mesec (v mesecu avgustu, v mesecu septembru pa se stiki porazdelijo pol meseca pri enem in pol meseca pri drugem staršu). Tožnik je prepričan, da je za tako majhna otroka obdobje enega meseca in pol odsotnosti od enega od staršev, predolgo in škodljivo.

3Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožnik sodišču očita, da se ni opredelilo do dokaznih predlogov tožnika (A63-A95, A109-112, A114-A129), vendar ne pojasni na kakšen način naj bi navedena opustitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe glede odločitve o predodelitvi otrok oziroma glede ustreznosti odločitve o stikih v izpodbijanem delu, oziroma katero odločilno dejstvo naj bi izhajalo iz navedenih dokaznih listin, ki bi lahko vplivala na drugačno odločitev, kot jo je sprejelo prvo sodišče. Pritožbene navedbe morajo biti konkretne, da jih pritožbeno sodišče lahko preizkusi. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka zato ni utemeljen.

6V skladu s prvim odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otoka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka.(3) Spoštovanje pravnomočne sodne odločbe je splošno pomembna ustavnopravna vrednota ter sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Iz navedenega razloga morajo biti zato bistveno spremenjene okoliščine na strani enega od staršev oziroma na strani otrok. Predpostavlja se namreč, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo razvezanima zakoncema, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.(4)

7Spremenjene okoliščine, ki jih tožnik navaja v tožbi, da mu je toženka po sklenitvi sodne poravnave preprečila odhod z otrokoma v tujino, da mu je preprečevala telefonske stike z otrokoma in stike preko Skypa v obsegu, ki so bili dogovorjeni poleg osebnih stikov, da ga ni obveščala o spremembah naslova o prebivališču otrok in da mi ni posredovala informacij, bistvenih za življenje otrok, niso takšne narave oziroma ne predstavljajo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi od sodišča v skladu z zgoraj citiranim določilom 421. člena ZPP terjale poseg v sodno poravnavo.(5)

8Ker tožnik torej ni navajal, da so se od sklenitve sodne poravnave do zaključka glavne obravnave v tej zadevi razmere, v katerih živita mladoletna otroka, bistveno spremenile, že iz tega razloga tožbenemu zahtevku za spremembo odločbe o dodelitvi otrok materi, ni bilo mogoče ugoditi.

9Če se tožnik ni strinjal s spremembo kraja prebivališča otrok in z zdravstvenim obravnavanjem otrok, bi moral sprožiti postopek po določbi 113 člena ZZZDR.(6) Nesoglasja pravdnih strank pri izvrševanju stikov pa je sodišče prve stopnje reševalo v okviru predloga toženke za spremembo stikov, in je prav zaradi nejasnosti o obsegu in datumih stikov otrok z očetom, določenih v sodni poravnavi, navedene stike jasneje in podrobneje uredilo.

10Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da je skupno starševstvo mogoče le ob visoki stopnji medsebojnega zaupanja, sporazumevanja in usklajevanja med njima, ne le glede pomembnih, ampak tudi vsakdanjih zadev in le takšno starševstvo je lahko dejansko v korist otrok. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da sta pravdni stranki v konfliktnem odnosu in nista sposobni sprejemanja skupnih odločitev niti glede vsakodnevnih vprašanj v povezavi z mladoletnima otrokoma, ne moreta se npr. sporazumeti niti o tem, katere vrtčevske oziroma izvenšolske dejavnosti naj bi otroka obiskovala, med njima vlada tudi močna neusklajenost glede vzgoje otrok. Izvedenec klinične psihologije pri nobeni od pravdnih strank ni ugotovil boljše starševske kakovosti za nadaljnje varstvo in vzgojo skupnih mladoletnih otrok, saj sta oba starša na področju čustvovanja primerno diferencirana, čustveno odzivna in empatična do otrok, prav tako pa oba otroka kažeta čustveno navezanost na njiju, je pa pri obeh starših zaznal slabo komunikacijo in čustveno prizadetost zaradi razpada zakonske zveze. Veliko oviro za izboljšanje njune komunikacije je izvedenec videl v med njima nerešenih premoženjskih zadevah ter menil, da bi jima bolj pomagalo psihoterapevtsko svetovalno delo, kot pa novi postopki na sodišču.

11Tudi če privolitev toženke ne bi bil pogoj za skupno starševstvo oziroma če bi toženka skupno starševstvo odklanjala iz neutemeljenih razlogov, je konfliktnost odnosa med pravdnima strankama tista, ki preprečuje takšno skupno starševstvo, ki bi bilo otrokoma v korist.

12Po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za zdržema prevelik obseg osebnih stikov, ko sta otroka pri enem od staršev neprekinjeno mesec in pol (to je v mesecu avgustu in v prvi polovica meseca septembra). Tako določen stik je primeren tudi iz razloga, da tisti od staršev, pri katerem se otroka takrat nahajata, v celoti poskrbi, da se otroka na začetek šolskega pouka pripravita ter da prevzame odgovornost za pripravo vseh šolskih potrebščin, ki so običajno v celoti znane šele do sredine meseca septembra.

13Roditeljsko pravico, ne glede na to, komu sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo, oba starša izvršujeta sporazumno (prvi odstavek 54. člena v zvezi z drugim odstavkom 14. člena Ustave). Vsebina roditeljske pravice so dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz skrbi za osebo otroka. Oba starša imata zato pravico in dolžnost, da v času, ko se otroka nahajata pri enem od njiju, poskrbita za njuno zdravstveno stanje, prav tako pa ni bilo zatrjevanega nobenega utemeljenega razloga, zaradi katerega otroka ne bi potovala v tujino, zato je utemeljen predlog tožnika, da mora toženka na začetku vsakega stika tožencu izročiti otrokova veljavna potna lista in kartici zdravstvenega zavarovanja, toženec pa ju je dolžan ob koncu stika vrniti. Pritožbeno sodišče je zato tožnikovi pritožbi v tem delu ugodilo.

14Ostale pritožbene navedbe tožnika niso bile odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter na podlagi 358. člena ZPP točko I/7 izreka izpodbijane odločbe spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu na podlagi 353. člena ZPP potrdilo.

16Odločitev o stroških temelji na 413. členu ZPP.

-------------

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (3): VSL sodba IV Cp 3006/2015 z dne 10. 11. 2015, VSL sodba IV Cp 2365/2016 z dne 24. 11. 2016, VSL sodba IV Cp 2566/2015 z dne 13. 10. 2015.

Op. št. (4): Glej odločbo Up-383/2011 z dne 18. 9. 2013.

Op. št. (5): Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe.

Op. št. (6): Po določbi prvega odstavka 113. člena ZZZDR starša otrok izvršujeta roditeljsko pravico sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. O vprašanjih dnevnega življenja otroka odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. Če se starša v primerih iz prejšnjega odstavka tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem na predlog enega ali obeh staršev sodišče v nepravdnem postopku. Predlogu mora biti predloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči skušala sporazumeti o izvrševanju roditeljske pravice (2. in 3. odstavek 113. člena ZZZDR.