VDSS sodba Psp 295/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 6. 2015 v zvezi z odločbo št. ... z dne 22. 4. 2015 glede odločitve o pravici do denarne socialne pomoči in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in zadevo glede odločanja o priznanju pravice do denarne socialne pomoči in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev vrnilo toženi stranki v novo odločanje. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 147,36 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve določb postopka na podlagi 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo prvi odstavek 29. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) in zavzelo napačno stališče, da bi tožena stranka morala po tem, ko je tožnik z odsvojitvijo svoje nepremičnine izpolnil ravnanje v skladu z 11. točko drugega odstavka 28. člena ZSVarPre, ki je opredeljeno kot krivdni razlog, po poteku šestih mesecev od njegovega nastanka, pozvati tožnika k sklenitvi dogovora o aktivnem reševanju socialne problematike in mu priznati uveljavljano pravico. Meni, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo prekoračilo tožnikovo trditveno podlago v tožbi z dne 2. 7. 2015, iz katere ne izhaja okoliščina sklenjenega dogovora o aktivnem reševanju socialne problematike z dne 23. 9. 2014. Posledično je bila toženi stranki očitno kršena pravica do izjave v zvezi z okoliščinami, na katerih temelji izpodbijana sodna odločba. Nosilno stališče v izpodbijani sodbi je v delu, da je tožnik za odsvojeno nepremičnino na podlagi prodajne pogodbe z dne 2. 7. 2014 prejel kupnino in da je bilo v izpodbijanih odločbah pravilno njegovo ravnanje opredeljeno kot krivdno na podlagi 11. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre. Vendar pa je sodišče svojo končno odločitev utemeljilo na zgoraj navedenem zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v zvezi s sklenjenim dogovorom o aktivnem reševanju socialne problematike z dne 23. 9. 2014. Tožena stranka se ne strinja z zaključkom sodišča, da je spregledala določilo 29. člena ZSVarPre. Citirani prvi odstavek 29. člena zakona namreč določa, da se ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne in socialne pomoči razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena po poteku šestih mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena zakona. To pomeni, da se krivdni razlog izključi in se torej ne upošteva več pri odločanju o denarni socialni pomoči po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka, kar je v konkretnem primeru po preteku šestih mesecev od osvojitve nepremičnine oziroma od porabe prejete kupnine. Tako bi se v tožnikovem primeru lahko krivdni razlog izključil najprej 2. 1. 2015, torej šest mesecev po tem, ko je prišlo do odsvojitve nepremičnine in s tem nastanka krivdnega razloga oz. še kasneje, po šestih mesecih od porabe kupnine v znesku 79.000,00 EUR. Ker pa tožnik ni uspel dokazati, kaj je s prejeto kupnino storil, torej kako, kdaj in na kakšen način je prejeta sredstva porabil, je tožena stranka v relevantnem časovnem obdobju izdaje izpodbijanih odločb utemeljeno sklepala, da tožnik navedena denarna sredstva še ima in z njimi razpolaga in jih torej lahko porabi za svoje preživljanje. Zaključek, da si je tožnik zaradi prodaje nepremičnine in v povezavi s tem nenamenske porabe sredstev povzročil izgubo sredstev za preživljanje, zaradi česar bi bila na strani tožene stranke obveznost, da tožnika po poteku šestih mesecev pozove k sklenitvi dogovora o aktivnem reševanju njegove problematike, bi bil utemeljen zgolj v primeru, če bi tožnik v predhodnem upravnem postopku uspel dokazati izgubo prejete kupnine, torej izgubo sredstev za preživljanje. Poudarja, da je bil dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike z dne 23. 9. 2014 s tožnikom sklenjen z namenom obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na tožnikov status invalida III. kategorije invalidnosti. Vendar ta dogovor ne more izključiti krivdnega razloga pred potekom šestih mesecev od njegovega nastanka. Vztraja, da se dogovor z dne 23. 9. 2014 ne more upoštevati kot dogovor, ki bi opravičeval priznanje pravice do denarne socialne pomoči in kot tak ne bi mogel izključiti krivdnega razloga oz. opravičiti priznanje pravice do denarne socialne pomoči pred potekom šestih mesecev od nastanka krivdnega razloga, kar je najprej 2. 1. 2015, šteto od dneva tožnikove odsvojitve nepremičnine kot nastanka krivdnega razloga. Tudi sicer je pri opredelitvi krivdnega razloga bistveno to, da bi si tožnik s prodajo nepremičnine in pridobitvijo kupnine v vrednosti 79.000,00 EUR moral zagotoviti lastna sredstva za preživljanje za daljše časovno obdobje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. V postopku tudi ni prišlo do očitanih kršitev o prekoračitvi tožnikove trditvene podlage in pravice do izjave v zvezi z okoliščinami, na katerih temelji izrek izpodbijane sodbe.

5Ta očitek je tudi sicer pavšalen brez konkretnih navedb, v čem je bila kršena pravica do izjave. V zvezi z očitano kršitvijo o prekoračitvi tožnikove trditvene podlage pritožbeno sodišče poudarja, da v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči poleg ostalih načel veljata preiskovalno načelo določeno v 62. členu in načelo materialne resnice določeno v 61. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1). Skladno s slednjim mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka in v primeru, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti.

6V tem sporu je sodišče prve stopnje v skladu z 81. členom v zvezi s 63. členom ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 1. 6. 2015 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 22. 4. 2015, sporno pa je ali je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

7V tretjem odstavku 66. člena ZSVarPre je določeno, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravice do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Skladno s petim odstavkom 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Ur. l. RS, št. 110/2011, v nadaljevanju ZDIU12) v zvezi z 27. členom ZSVarPre se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Osebe, ki niso upravičene do denarne in socialne pomoči na podlagi 29. in 30. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) niso upravičene do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in tudi ne do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

8V primeru, da je mogoče sklepati, da je osebi ali družini dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, čeprav je to nižje od vrednosti premoženja iz 27. člena ZSVarPre, Center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku (prva točka prvega odstavka 31. člena ZSVarPre). V tem primeru skladno z drugim odstavkom 31. člena zakona Center za socialno delo upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči in od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini, odšteje tretjino vrednosti premoženja.

9V 28. členu ZSVarPre so določeni krivdni razlogi, ki onemogočajo priznanje denarne socialne pomoči, med drugim je v 11. točki kot krivdni razlog navedena izguba sredstev za preživljanje oz. kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je oseba sama vplivala. V 29. členu ZSVarPre je določeno kdaj se krivdni razlogi lahko izključijo. Tako je v prvem odstavku citirane določbe posebej določeno, da se ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona, v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanju upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neopravičenega prenehanja izvrševanja dogovora.

10Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov štelo za pravilen zaključek tožene stranke, da je tožnik z odsvojitvijo svoje nepremičnine izpolnil ravnanje opredeljeno v 11. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre, in sicer tako s prodajo nepremičnine kot tudi s porabo prejete kupnine. Navedeno v pritožbenem postopku niti ni (več) sporno.

11Na podlagi takšne dokazne ocene, ki je enaka zaključku tožene stranke, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno izrazilo nestrinjanje s toženo stranko, ker tožnika ob tem, da je ugotovilo, da si tožnik ne more zagotavljati materialne varnosti zaradi 11. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre, ni pozvalo k sklenitvi dogovora in mu priznalo pravice do denarne socialne pomoči, če bi ugotovilo, da so izpolnjeni še drugi za to potrebni pogoji.

12Iz dogovora z dnem 23. 9. 2014, ki ga je tožena stranka sklenila s tožnikom, dejansko izhaja, da se v primeru neizvrševanja aktivnosti iz 3. točke, ukine pravica do denarne socialne pomoči in zahteva vračilo neupravičeno prejete denarne pomoči. Na podlagi takšnega dogovora je logičen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ta dogovor s tožnikom sklenila že pred izdajo izpodbijanih odločb o denarni socialni pomoči, da ga pa pri izdaji prvostopne odločbe, prav tako pa ne pri drugostopni odločbi, ni upoštevala, niti se do njega ni opredelila.

13Ker po določbi 29. člena ZSVarPre, ki določa, da izključitveni krivdni razlog iz 11. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre ne povzroča več pravne posledice odklonitve priznanja pravice do denarne socialne pomoči po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju pogojev problematike iz 35. člena tega zakona, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo glede denarne socialne pomoči in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. V postopku ponovnega odločanja se bo tožena stranka opredelila do že sklenjenega dogovora o aktivnem reševanju socialne problematike z dne 23. 9. 2014 in ugotovilo vse okoliščine relevantne za samo odločitev, vključno do tega ali in kdaj je potekel šestmesečni rok od nastanka krivdnega razloga iz 11. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre in ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje sporne pravice do denarne socialne pomoči in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter bo o tem ponovno odločila z novim upravnim aktom.

14Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.