VSL sodba II Cpg 1279/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 49951/2009 z dne 20. 4. 2009, v prvem in četrtem odstavku izreka v celoti v veljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v znesku 1.799,02 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo tožene stranke zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavana zadeva je že drugič pred pritožbenem sodiščem. S sodbo Pg 337/2009 z dne 11. 11. 2014 je namreč sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je po pritožbi tožeče stranke s sklepom II Cpg 433/2015 z dne 2. 6. 2015 navedeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje z napotilom, da poda novo dokazno oceno in na novo ugotovi dejansko stanje.

6Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7Uvodoma tožena stranka sodišču prve stopnje očita, da v ponovljenem postopku brez izvedbe naroka ni moglo izdati popolnoma nasprotne sodbe od prvotne, in da ji zaradi neizvedbe naroka za glavno obravnavo ni bila dana možnost razpravljanja pred sodiščem ter predlaganja dokazov. S tem tožena stranka uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je ob razveljavitvi prvotno izdane sodbe v tej zadevi (sklep II Cpg 433/2015), ob ugotovljeni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče prve stopnje izrecno napotilo, da poda novo dokazno oceno in na novo ugotovi dejansko stanje. Slednje je sodišče prve stopnje tudi storilo. Razveljavitev sodbe zaradi kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pomeni vrnitev zadeve v stadij postopka po zaključku glavne obravnave, ko stranki ne moreta navajati nobenih novih dejstev oziroma nimata pravice do izjavljanja (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005 - 2009, komentar k 339. členu ZPP). Tudi sicer se lahko v sporih majhne vrednosti dejstva navajajo in dokazi predlagajo samo v vlogah, ki jih izrecno našteva 452. člen ZPP. Zato se dejstva in dokazi, ki bi jih stranke navajale izven omenjenih vlog ali na eventualnem ponovno izvedenem naroku, v nobenem primeru ne bi upoštevali (453. člen ZPP). Glede na navedeno očitana procesna kršitev ni podana.

8V navedeni zadevi je ključno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo: da je tožeča stranka delo, ki ji ga je naročila tožena stranka, opravila; da je tožeča stranka z vtoževanim računom št. 8221268 z dne 12. 11. 2008 toženi stranki zaračunala odpravo zgolj tistih napak, na katere je tožena stranka opozorila pri naročilu servisa; da je tožena stranka z dopisom z dne 10. 11. 2008 tožečo stranko pisno obvestila o drugih napakah vozila (in ne tistih, ki jih je tožeča stranka odpravila s servisom); da jo je tožeča stranka z dopisom z dne 17. 10. 2008 pozvala, da se zaradi odprave zatrjevanih napak iz dopisa z dne 10. 11. 2008 dostavi vozilo na servis, česar ni storila in ji tako ni omogočila njihove odprave. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP).

9Pravna podlaga vtoževanega računa je sklenjena podjemna pogodba med pravdnima strankama. Če ima izvršeno delo podjemnika napake, je (dodatna) predpostavka za uresničitev jamčevalnega zahtevka oziroma za uspešno uveljavljanje ugovora zoper zahtevek podjemnika za plačilo opravljenega posla tudi, da naročnik podjemniku omogoči odpravo napake in mu za odpravo določi primeren dodatni rok (prvi odstavek 639. člena Obligacijskega zakonika – OZ), česar v obravnavanem primeru tožena stranka, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, ni storila. Glede na navedeno s svojim ugovorom nepravilne izpolnitve oziroma izpolnitve z napako ne more biti uspešna.

10Po povedanem se izkaže za neutemeljenega tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje neupravičeno ni opredelilo do izvedenskega mnenja izvedenca D. S. Ker namreč niso izpolnjene predpostavke za uspešno uveljavljanje ugovora izpolnitve z napako, tožena stranka pa drugih trditev, s katerimi bi ugovarjala izvršenemu delu tožeče stranke in s tem tožbenemu zahtevku, ni imela, je tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišču prve stopnje zato ni treba dokazno oceniti vsakega dokaza posebej. Oceni le tiste dokaze, ki so pravnorelevantni za odločitev.

11Nadalje ne držijo pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) do izvedenskega mnenja izvedenca mag. S. R., saj nasprotno nedvomno izhaja iz 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.

12V zvezi z očitkom, da sta izvedenski mnenji v postopku postavljenih izvedencev različni, zaradi česar bi moralo sodišče postaviti tretjega izvedenca ali pa vsaj zahtevati dopolnitev mnenja izvedenca A. (254. člen ZPP), pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pozvalo navedenega izvedenca, da odgovori na pripombe tožene stranke na njegovo mnenje, torej da izvedensko mnenje ustrezno dopolni, kar je slednji tudi storil (list. št. 295 – 305). Zato razlogov za postavitev tretjega izvedenca ni bilo. Poleg tega pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji postavitve tretjega izvedenca ni predlagala. Zato je s takim predlogom v pritožbi brez izjeme prepozna (453. člen ZPP).

13Do ostalih pritožbenih navedb, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje oziroma podaja lastno dokazno oceno in povzema dejansko stanje, se višje sodišče ni vsebinsko opredeljevalo. Z njimi namreč tožena stranka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).

14Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

15Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožena stranka s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločanju pritožbenega sodišča. Zato ti stroški niso bili potrebni za postopek (155. člen ZPP).