VSL sklep III Kp 29960/2015

Ob obravnavanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo X K 29960/2015 z dne 13. 6. 2016 obtoženega A. A. spoznalo za krivega pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ v zvezi s 27. členom KZ in v zvezi s 25. členom KZ, za katero mu je določilo štiri mesece zapora in kaznivega dejanja pranja denarja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 252. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, za katero mu je določilo devet mesecev zapora in mu nato izreklo enotno kazen eno leto zapora. Odločilo je, da se obtožencu po prvem odstavku 49. člena KZ v izrečeno enotno zaporno kazen všteje čas prestan v priporu od 8. 1. 2016 od 18.00 ure dalje, glede stroškov pa, da se obtoženca na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtoženca v celoti oprosti obtožbe oziroma da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in sojenje.

3Ob odločanju o pritožbi zagovornika pritožbeno sodišče v mejah preizkusa, ki ga opravi po uradni dolžnosti, to je na podlagi 383. člena Zakona o kazenskem postopku ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka.

4Obtožba Specializiranega državnega tožilstva R Slovenije Kt 6/2009 z dne 17. 2. 2014 je bila vložena zaradi več kaznivih dejanj zoper več obtožencev, tudi zoper obtoženega A. A., postopek zoper slednjega pa je prvostopenjsko sodišče izločilo. Izrek sodbe, v katerem je sodišče zgolj povzelo besedilo, ki se sicer nanaša na obtoženca A., sklicuje pa se tudi na druge dele obtožbe, ne da bi bili ti v izrek povzeti, je nerazumljiv. Le izrek je tisti del sodbe, ki postane pravnomočen, to pa pomeni, da mora biti izrek sodbe jasen in takšen, da se iz njega lahko ugotovi, za kakšno kaznivo dejanje gre. Izrek sodbe mora obsegati opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, predmet na katerem in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Zgolj sklicevanje na posamezne točke obtožbe pa glede opisa tako kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ-1, kot tudi kaznivega dejanja pranja denarja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 252. člena KZ, izrek sodbe napravi nerazumljivega.

5Vsekakor gre za pomanjkljivosti, ki jih z morebitnim popravnim sklepom ni mogoče sanirati (365. člen ZKP), pač pa gre za odločilna dejstva v tolikšni meri, da slednje predstavlja absolutno bistveno kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Iz opisa dejanja pod točko I. izpodbijane sodbe (pomoč h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ v zvezi s 27. členom KZ in v zvezi s 25. členom KZ) izhaja, da je le-tega obtoženec z B. B. storil tako, da je naklepoma pomagal C. C. pri izvršitvi kaznivega dejanja, ki ni niti navedeno, niti opisano, pač pa se izrek zgolj sklicuje na opis pod točko V./1 obtožbe Specializiranega državnega tožilstva Kt 6/2009 z dne 17. 2. 2014, prav tako je slednje namesto opisa navedeno v zadnji vrstici I. točke izreka. Tudi v točki II. izreka izpodbijane sodbe (kaznivo dejanje pranja denarja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 292. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ) se opis ponovno zgolj sklicuje na opis pod točko V./1 in 2 obtožbe tožilstva in ga v izrek ne povzema.

6Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da se nerazumljivost izreka obeh obtožencu očitanih kaznivih dejanj nanaša na dejstva in okoliščine, ki obe kaznivi dejanji konkretizirajo, gre pa za odločilna dejstva in okoliščine in nenazadnje tudi za znake posamičnega kaznivega dejanja.

7Ker pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv, je po uradni dolžnosti zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka izpodbijano sodbo razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz tega razloga pritožbeno sodišče tudi ni presojalo pritožbenih navedb obtoženčevega zagovornika, saj so te glede na odločitev pritožbenega sodišča postale nerelevantne.

8V ponovljenem sojenju bo moralo prvostopenjsko sodišče odpraviti ugotovljene kršitve, ponovno izvesti že izvedene dokaze, izdelati oceno slednjih in sprejeti odločitev o tem, ali je obtožencu storitev očitanih mu kaznivih dejanj dokazana ali ne ter za svoje zaključke navesti tudi prepričljive razloge, pri tem pa paziti, da ne bo kršilo pravila reformatio in peius.