VSL sklep EPVDp 73/2016

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Kranju je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in se mu čas trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja všteje v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje. Storilcu je naložilo še plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je storilec med 18-mesečno preizkusno dobo, ki mu je tekla od 17. 2. 2015 do 17. 8. 2016, storil 30. 3. 2015 prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki v smislu četrtega odstavka 23. člena istega zakona šteje za hujši prekršek.

2Proti sklepu se pritožuje storilec po zagovornici in navaja vse pritožbene razloge. Uveljavlja, da je sodišče oprlo svojo odločitev na ugotovitev, da storilec ni predložil predpisanih listin, čeprav je v nadaljevanju ugotovilo, da jih je. Nepravilno je tudi ocenilo plačilni nalog prekrškovnega organa PPP Kranj, s katerim so mu bile izrečene 3 kazenske točke in ki je postal pravnomočen 25. 4. 2016, preizkusna doba pa je trajala do 17. 8. 2016. Iz sklepa EPVD 2/2015 z dne 11. 2. 2015 je razvidno, da mora storilec izpolnjevati tri pogoje in storilec je vse tri pogoje izpolnil, ti pa morajo biti podani kumulativno. To velja tudi za preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da se lahko izreče sklep o preklicu. V navedenem primeru pa je sodišče izreklo sklep že na podlagi kršitve enega pogoja, zato je sklep nezakonit in v nasprotju z osnovnim sklepom EPVD 2/2015 z dne 11. 2. 2015. Predlaga, da se napadeni sklep razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, podrejeno pa, da se razveljavi in ostane še naprej v veljavi sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami ter po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1 višje sodišče ugotavlja, da v obravnavanem postopku ni prišlo do bistvenih kršitev ali kršitev materialnega prava na škodo storilca, prav tako dejansko stanje ni bilo zmotno ugotovljeno, zato pritožbene navedbe niso utemeljene.

5Pritožba potrjuje pravilnost ugotovitev sodišča, da je bil storilec za prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP s plačilnim nalogom prekrškovnega organa Postaje prometne policije Kranj PN 000 z dne 30. 3. 2015, ki je postal pravnomočen 25. 4. 2016, kaznovan med drugim s 3 kazenskimi točkami in je prekršek storil 30. 3. 2015, torej znotraj preizkusne dobe, ki mu je tekla od 17. 2. 2015 do 17. 8. 2016, spisovni podatki (sklep EPVD 2/2015 z dne 11. 2. 2015 o pogojni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s pripeto vročilnico, izpis iz evidence kazenskih točk in priložen pravnomočen plačilni nalog PPP Kranj) pa tudi potrjujejo pravilnost teh ugotovitev sodišča.

6Pritožba potrdi, da so bile storilcu s sklepom EPVD 2/2015 z dne 11. 2. 2015 naložene tri obveznosti in prav tako sklep (v spis vložen pod redno številko 13) nedvomno izkazuje, da je bilo pod III izreka sklepa navedeno „v času preizkusne dobe storilec ne sme storiti prekrška, ki je po Zakonu o pravilih cestnega prometa opredeljen kot hujši prekršek (četrti odstavek 23. člena)“ in je pravni pouk sklepa navajal „če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih je določilo sodišče, ne bo izpolnil vseh obveznosti iz tega sklepa, bo sodišče preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja“. Tako že sklep oziroma njegov pravni pouk izkazuje, da si iz nerazumljivih razlogov obramba navedeno opozorilo zmotno tolmači, prav tako je iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 (na katero se utemeljeno sklicuje pri svoji sedanji odločitvi tudi sodišče prve stopnje v točki 2 razlogov izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da je zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že neizvršitev enega od naloženih pogojev – v obravnavanem primeru storitev hujšega prekrška v preizkusni dobi. Da prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP ustreza kriterijem hujšega prekrška pritožba niti ne izpodbija, ugotovitve sodišča prve stopnje pa so pravilne ne samo glede na četrti odstavek 23. člena ZPrCP, temveč tudi glede na drugi odstavek 23. člena ZP-1, ki vsebuje enako določbo in enako opredelitev pojma hujši prekršek.

7Zaradi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, medtem ko so pritožbene navedbe neutemeljene, zato je na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

8Ker pritožba ni bila uspešna, je višje sodišče na podlagi določbe 147. člena ZP-1 storilcu naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Pri določitvi zneska sodne takse je upoštevalo tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi določeni znesek sodne takse (20,00 EUR) mora pritožnik plačati v 15 dneh po prejemu tega sklepa in poziva, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.