VSL sklep Cst 671/2016

Pritožbam se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka glede pritožnikov spremeni tako, da se upravitelja napoti na vložitev tožbe za ugotovitev neobstoja terjatve in za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic odločilo, (1) da se o priznanih in prerekanih terjatvah in pravicah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 31. 8. 2016, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, in (2) ugotovilo, da so priznane terjatve upnikov in ločitvene pravice, s katerimi so zavarovane te terjatve na premoženju, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 31. 8. 2016, ter naložilo upravitelju, da te terjatve prednostno plača iz tega premoženja.

2Zoper navedeni sklep so se upniki pravočasno pritožili. Navajajo, da njihove terjatve in ločitvene pravice temeljijo na izvršilnih naslovih, in sicer sta upnika V. G. in U. Ž. navedla, da tako terjatev kot ločitvena pravica temeljita na zemljiških pismih, upnik V. D. pa, da temeljita na notarskem zapisu posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatve. Vsi zato navajajo, da bi moral biti napoten na pravdo upravitelj.

3Pritožbe so utemeljene.

4Pritožniki so prijavili terjatve (prijava V. G. je PD 45, prijava V. D. je PD 42 in prijava U. Ž. je PD 43), glede katerih so v prijavah navedli, da temeljijo na posojilnih pogodbah in da so te terjatve zavarovane, in sicer je terjatev upnika V. D. zavarovana z notarskim sporazumom o zavarovanju terjatve s hipoteko, terjatve V. G. in U. Ž. pa z zemljiškimi pismi.

5Zemljiško pismo je izvršilni naslov (2. odstavek 199. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), vendar le, če izkazuje, da gre za upravičenega imetnika tega vrednostnega papirja. 1. odstavek 199. člena SPZ namreč določa, da mora lastnik obremenjene nepremičnine plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Samo tej osebi lahko lastnik obremenjene nepremičnine tudi plača zemljiški dolg z osvobajajočim učinkom. Le upravičeni imetnik zemljiškega pisma je upravičen predlagati izvršbo ali poplačilo v stečajnem postopku zaradi plačila zemljiškega pisma. Ker je zemljiški dolg inkorporiran v zemljiško pismo, le-to pa je vrednostni papir po odredbi (orderski vrednostni papir; 2. odstavek 196. člena SPZ), je mogoče upravičenega imetnika zemljiškega pisma identificirati samo na podlagi prava vrednostnih papirjev. Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije (izročitve) in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati. Ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, imetnik upravičeno imetništvo dokazuje z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov (prvi odstavek 225. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

6Tako V. G. kot U. Ž. sta že k prijavi terjatve priložila zemljiška pisma (G. enega, Ž. pa dva), na vseh pa je tudi indosament stečajnega dolžnika kot lastnika nepremičnin z njegovim podpisom. Prav tako se ujemajo tudi terjatve iz zemljiških pisem in prijav terjatev. Glede na navedeno predložena zemljiška pisma predstavljajo izvršilni naslov. Pri tem je zemljiški dolg pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom (1. odstavek 192. člena SPZ), zemljiško pismo pa izkazuje ustanovitev zemljiškega dolga (primerjaj 194. in 196. člen SPZ), kar pomeni, da zatrjevana terjatev in ločitvena pravica temeljita na izvršilnem naslovu. Pri tem višje sodišče še poudarja, da upravitelj ločitvene pravice vsebinsko niti ni prerekal, prerekal jo je zgolj zato, ker naj dolžniku ne bi bil izplačan znesek iz posojilne pogodbe, zato je posledično prerekal še ločitveno pravico.

7V. D. pa svojo terjatev in ločitveno pravico izkazuje z notarskim zapisom pogodbe in vknjiženo hipoteko, pri čemer je v predloženem notarskem zapisu izrecno navedeno, da pogodbeni stranki soglašata oziroma pristajata na neposredno izvršljivost notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer pridobi ta notarski zapis moč neposredno izvršljive listine (P. v notarskem zapisu opr. št. SV-2888/08). Terjatev tega upnika torej temelji na izvršilnem naslovu, hipoteka pa je tudi vpisana v zemljiško knjigo.

8Terjatve pritožnikov tako temeljijo na izvršilnih naslovih, prav tako ločitvene pravice temeljijo na izvršilnem naslovu oziroma je pri V. D. ločitvena pravica - hipoteka - vpisana tudi v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje napačno uporabilo določila ZFPPIPP, saj je napotitvene sklepe glede teh upnikov temeljilo na 1. odstavku 300. člena in 1. odstavku 305. člena ZFPPIPP namesto na 2. odstavku 302. člena in 2. odstavku 308. člena ZFPPIPP, in sicer se 302. člen ZFPPIPP uporablja, če prerekana terjatev temelji na izvršilnem naslovu, 308. člen ZFPPIPP pa, če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zapisalo, da iz prijav ne izhaja, da je prerekana terjatev oz. ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova, kar pa ni pravilno. Kot je bilo navedeno že zgoraj, upniki izrecno uveljavljajo izvršilne naslove tako za terjatve kot ločitvene pravice, pri čemer je terjatev V. D. zavarovana tudi s hipoteko, ki je vknjižena v zemljiško knjigo, o tem pa so predložili tudi dokaze. Višje sodišče še opozarja, da iz končnega seznama preizkušenih terjatev sicer izhaja, da je upravitelj tem upnikom prerekal terjatve zato, ker posojila naj ne bi bila izplačana, zaradi česar je kot posledico prerekal tudi ločitvene pravice. Vendar pa razlog prerekanja ne spremeni dejstva, da terjatve in ločitvene pravice temeljijo na izvršilnih naslovih oziroma je ločitvena pravica upnika V. D. vpisana tudi v zemljiško knjigo.

9Glede na navedeno so napotitveni sklepi v zvezi s pritožniki napačni, zato je višje sodišče v tem delu izpodbijani sklep spremenilo tako, da je na vložitev tožbe napotilo upravitelja, ki mora tožbo vložiti v imenu stečajnega dolžnika (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.