194. člen SPZ

Predlog se zavrne.

Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.

Na tej osnovi je glede sporne nepremičnine že zgolj ob sklicevanju na določbo 39. člena OZ upravičeno sprejelo zaključek o ničnosti enostranskega pravnega akta o ustanovitvi spornega zemljiškega dolga s posledično ničnostjo te omejene stvarne pravice ter o ničnosti opravljenega prenosa zemljiškega pisma.

Zemljiško pismo je izvršilni naslov, vendar le, če izkazuje, da gre za upravičenega imetnika tega vrednostnega papirja. Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Samo tej osebi lahko lastnik obremenjene nepremičnine tudi plača zemljiški dolg z osvobajajočim učinkom. Le upravičeni imetnik zemljiškega pisma je upravičen predlagati izvršbo ali poplačilo v stečajnem postopku zaradi plačila zemljiškega pisma. Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije (izročitve) in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati. Ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, imetnik upravičeno imetništvo dokazuje z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov. V predloženem notarskem zapisu je izrecno navedeno, da pogodbeni stranki soglašata oziroma pristajata na neposredno izvršljivost notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer pridobi ta notarski zapis moč neposredno izvršljive listine. Razlog p

Ker v času, ko je obtoženec ustvaril zemljiški dolg na svoji nepremičnini, še ni bil ničesar dolžan poravnati oškodovancu (sodna odločba še ni bila pravnomočna), je sklepanje na obtoženčev goljufiv namen ob ustanovitvi zemljiških dolgov preuranjeno, saj so obveznosti in s tem oškodovanje pomenili še docela negotovo dejstvo. Zato je neživljenjsko trditi, da je obtoženec s tem, ko ob ustanovitvi zemljiških dolgov notarja ni seznanil z odprtim pravnim postopkom, iz katerega v tistem času pravne posledice zanj še niso nastopile, slednjega spravil v zmoto.

Dokler gre za izoliran zemljiški dolg (fiduciarne zavarovalne pogodbe ni, zemljiško pismo ni bilo preneseno in ga lastnik nepremičnine, v konkretnem primeru dolžnik, poseduje sam) niti poplačilna pravica iz zemljiškega dolga niti zavarovana terjatev ne obstajata, zato rubež zemljiškega dolga in zemljiškega pisma v konkretnem primeru ne omogoča poplačila upnikove terjatve v nadaljnjem izvršilnem postopku. Zgolj temu pa so namenjene predhodne odredbe. Dolžnik je v predlogu za povrnitev stroškov navedel zgolj skupen znesek le-teh, ne da bi jih določno opredelil (po vsebini, višini in pravni podlagi) in tako že trditvenega bremena ni zmogel.

Rubeža terjatve iz zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja ni mogoče opredeliti kot dovoljeno sredstvo oziroma predmet izvršbe. Iz zemljiškega pisma namreč ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavljal zoper svojega dolžnika, saj je predmet zemljiškega pisma zemljiški dolg, ki ga je ustanovil dolžnik kot lastnik nepremičnin. Zemljiški dolg je oblika t.i. neakcesorne zastave nepremičnine.

Ob izkazanih predpodstavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za zaznambo prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga, ki je stvarna pravica, v zemljiški knjigi. Takšno začasno odredbo lahko sodišče izda tudi v izvršilnem postopku in s tem vsaj z (omejenim) učinkom publicitete zavaruje upnikovo terjatev.

Če lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, je tak posel ničen. Vendar pa tega upnik ne more uveljavljati v zemljiškoknjižnem postopku (sproženim za vknjižbo zemljiškega dolga), marveč v pravdi.

V primerih, ko je zemljiškoknjižnemu predlogu ugodeno, obrazložitev sklepa o vpisu ni potrebna.