VSL sklep Cst 687/2016

1. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Upnik sam nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 15) postopek, ki je bil prekinjen,nadaljevalo z dnem 28. 7. 2016 (1. točka izreka). Nad dolžnikom je začelo stečajni postopek (2.točka izreka). Za upravitelja je imenovalo J.P. in ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku preko pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: Poslovne storitve, J.P., s.p., matična številka: 000 (3. in 4.točka izreka). Sodišče prve stopnje je v bistvenih razlogih za svojo odločitev navedlo, da je bil postopek odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka prekinjen s sklepom z dne 5. 11. 2015. Predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo (v nadaljevanju: PPP) v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani St .../15 je bil pravnomočno zavrnjen. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 485/2016 z dne 27. 7. 2016 sklep o zavrnitvi predloga za PPP potrdilo. Sodišče je zato odločilo, da se na podlagi neizpodbojne domneve nad dolžnikom začne stečajni postopek. Izdalo je sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je upnik procesno legitimiran vložiti predlog (2. točka prvega odstavka 239. v zvezi z drugim odstavkom 238. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP).

2Zoper sklep sta se pravočasno pritožila upnik P.Š. (red. št. 19, v nadaljevanju: PŠ), ki je zatrjeval, da ima do dolžnika pogojno terjatev in družbenik stečajnega dolžnika R. d.o.o. (red. št. 20, v nadaljevanju: družbenik). Uveljavljala sta vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje sta predlagala, da pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. PŠ je izkazal svojo procesno legitimacijo s trditvami, da je porok (nekaterih obveznosti stečajnega dolžnika). Skliceval se je na predlog za osebni stečaj, ki ga je zoper njega vložila F. d.d. (predlagatelj tudi v tem postopku, sedaj DUTB, d.d.) in teče pri Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. St .../2015. PŠ je solidarni porok kar izhaja iz aneksa št. 3 z dne 21. 4. 2011 k pogodbi o kratkoročnem kreditu z dne 29. 9. 2008, ki je bila sklenjena med F. d.d. in P. d.o.o. kot kreditojemalcem (pogodba o kratkoročnem kreditu št. 6112/08 z dne 29. 9. 2008, notarski zapis opr. št. SV 2533/2008 pri 001-81 stran 2/6 notarki X iz Ljubljane). PŠ je torej procesno legitimiran za vložitev pritožbe v skladu s 3. točko 55. člena ZFPPIPP. Tudi družbenik dolžnika je v skladu s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP procesno legitimiran za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.

3Pritožbi sta po vsebini identični. V bistvenih razlogih pritožnika sklep sodišča prve stopnje izpodbijata zato, ker je predlagatelj postopka kot upnik v preteklosti odobril financiranje stečajnega dolžnika in sicer z namenom, da bi ta izpeljal projekt P. To je nepremičninski projekt, ki predvideva zrušenje obstoječega in izgradnjo novega poslovno stanovanjskega objekta na nepremičnini s parc. št. 000 k. o. X. Družba E. d.o.o. ter PŠ sta bila poroka za obveznosti iz kreditne pogodbe za dolžnika.

Po začetku nadzorovane likvidacije F, d.d., predlagatelja v tem postopku, so se proti stečajnemu dolžniku in primarnemu poroku to je družbi E. d.o.o. ter PŠ začele izvajati aktivnosti, ki so bile v diametralnem nasprotju s prejšnjimi dogovori. Predlagatelj je želel nekomu tretjemu omogočiti korist na projektu P. s tem, da bi po nerazumno majhni vrednosti pridobil nepremičnino na eni izmed najboljših lokacij v starem centru mesta Ljubljane. Za pridobitev gradbenega dovoljenja si je dolžnik prizadeval že vse od leta 2010, kar mu ni uspelo. Zato je tudi vložen odškodninski zahtevek proti državi. Stečajni postopek je bil začet tudi nad družbo E. d.o.o. (opr. št. St .../2013).

Družbenik dolžnika je opozoril na pogodbe, ki jih je stečajni dolžnik že sklenil pred uvedbo oziroma pred začetkom stečajnega postopka. Te se nanašajo na izvedbo predvidene rušitve obstoječega objekta in kasnejšo gradnjo novega poslovno stanovanjskega objekta na isti lokaciji. Zato so bile sklenjene številne pogodbe o ustanovitvi služnosti ter ostali dogovori. Z začetkom stečajnega postopka torej lahko pride do prenehanja pravih stvarnih služnosti. Ob zaključku stečaja in izbrisom iz registra bi prenehale tudi neprave stvarne služnosti.

Če sodišče ne bi dopustilo, da družbenik izpodbija domnevo insolventnosti, bi to pomenilo poseg v ustavno pravno zavarovane pravice. Zato družbenik dolžnika predlaga, da naj sodišče na podlagi 156. člena Ustave RS prekine postopek odločanja o pritožbi in začne postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 238. člena ZFPPIPP pred Ustavnim sodiščem. Stečajni dolžnik tudi ni insolventen.

Predlagatelj je z zlorabo procesnih pravic dosegel, da se je začel stečajni postopek proti dolžniku kljub temu, da dolžnik ni insolventen. PPP namreč ni uspela zato, ker predlagatelj ni dal potrebnih soglasij in to kljub temu, da bi v primeru PPP dosegel višje poplačilo svoje terjatve kot v primeru stečajnega postopka. Dolžnik ni insolventen, če se upošteva uspešno uveljavljen odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo zaradi ne izdaje gradbenega dovoljenja v višini 4,770.935,78 EUR. Družbenik dolžnika si je namreč intenzivno prizadeval za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če bi dolžnik lahko zgradil načrtovani objekt, bi se vrednost nepremičnine bistveno povečala. Pritožnika sta zato zaključila, da iz opisanih okoliščin izhaja, da dolžnik ni insolventen.

4Predlagatelj (upnik) je vložil odgovor na pritožbo (red. št. 27) družbenika dolžnika. Najprej je predlagal, da sodišče ne bi smelo družbeniku dati pravnega pouka, da lahko izpodbija domnevno insolventnosti. Sklep o začetku stečajnega postopka je bil namreč izdan na podlagi neizpodbojne domneve, da je dolžnik insolventen v skladu z drugim odstavkom 238. v zvezi z 2. točko prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP. Nadalje je tudi vsebinsko nasprotoval družbenikovi pritožbi, ker so zatrjevanja o solventnosti dolžnika povsem neutemeljena in nedokazana. Nadalje se tudi ni strinjal z družbenikovim predlogom za prekinitev postopka in pobudo, da sodišče začne postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 238. člena ZFPPIPP. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

5Pritožba družbenika dolžnika je dovoljena, ni pa utemeljena.

6Pritožba upnika PŠ ni utemeljena.

7Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek na podlagi drugega odstavka 238. člena ZFPPIPP, to je na podlagi neizpodbojne domneve o dolžnikovi insolventnosti. Predlagatelj postopka je v odgovoru na pritožbo družbenika izpostavil, da družbenikova pritožba zato sploh ni dovoljena (kar mora sicer preizkusiti tudi sodišče prve stopnje samo po prvem odstavku 128. člena ZFPPIPP). Zato, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, je sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP najprej preizkusilo pravilnost predlagateljevega stališča o dovoljenosti družbenikove pritožbe. To pa je mogoče le upoštevajoč tek celotnega postopka.

8Po vloženem predlogu predlagatelja (upnika F. d.d.) za začetek stečajnega postopka 8. 7. 2015 (red. št. 1) je dolžnik 18. 8. 2015 (red. št. 7) predlagal odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je temu predlogu ugodilo in 1. 10. 2015 (red. št. 11) odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo do 19. 10. 2015. Ker je dolžnik vložil predlog za PPP, je sodišče 5. 11. 2015 (red. št. 12) postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka prekinilo do konca postopka PPP.

9Dolžnik s predlogom za PPP ni uspel, ker je bil predlog za PPP pravnomočno zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje moralo nadaljevati z obravnavanjem upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na opisani tek postopka ni bilo podlage za uporabo drugega odstavka 238. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč, ker je vložil predlog za PPP (smiselno) ravnal v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZFPPIPP in je torej opravičil svojo zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Ker je bil predlogza PPP pravnomočno zavrnjen pa še vedno velja izpodbojna domneva dolžnikove insolventnosti, ki jo je v predlogu za začetek stečajnega postopka zatrjeval upnik (prva in druga alineja prvega odstavka in 1. točka tretjega odstavka 14. v zvezi s četrtim odstavkom 232.člena ZFPPIPP).

10V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da sodišče po pravnomočno končanem postopku PPP vedno (ne glede na izid tega postopka) nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.(1) Sodišče je torej moralo po pravnomočno zavrnjeni PPP odločiti o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Upnikovemu predlogu je ugodilo, vendarpa je pri tem napačno uporabilo določbo drugega odstavka 238. člena ZFPPIPP.(2)

11Dolžnik je namreč v dvomesečnem roku vložil predlog za postopek PPP, vendar s predlogom ni uspel. Končni izid postopka PPP je primerljiv s procesno situacijo iz druge točke tretjega odstavka 152. člena ZFPPIPP, čeprav se 152. člen ZFPPIPP v postopku PPP, ne uporablja (221.b člen ZFPPIPP). Vendar pa gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti in pri tem uporabiti tiste določbe zakona, ki so primerljive z značilnostmi prisilne poravnave in PPP. Za postopek PPP, ki se konča drugače kot s potrditvijo PPP, je primerno smiselno uporabiti tretji odstavek 152. člena ZFPPIPP, ki ureja položaj, ko se postopek redne prisilne poravnave konča drugače kot s potrditvijo prisilne poravnave.(3)

Sodišče je sicer začelo stečajni postopek na podlagi neizpodbojne domneve insolventnosti. S tem je bil dosežen cilj, ki ga je upnik zasledoval s svojim predlogom za začetek stečajnega postopka. Opisano stališče o izpodbojni domnevi insolventnosti je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru zavzelo zato, da je prišlo do sklepa, da družbenik lahko s pritožbo izpodbija domnevo insolventnosti v skladu s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo štelo kot dovoljeno in niti ni odgovarjalo na družbenikov predlog o prekinitvi postopka na podlagi 156. člena Ustave RS in začetku postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 238. člena ZFPPIPP pred Ustavnim sodiščem.

12Sodišče druge pa ni sledilo vsebinskim pritožbenim razlogom v identičnih pritožbah PŠ in družbenika dolžnika. Pritožnika sta sicer obširno zatrjevala okoliščine, zaradi katerih dolžnik ni uspel pridobiti gradbenega dovoljena in razloge za vložitev odškodninskega zahtevka proti Republiki Sloveniji. Zakaj dolžnik po njunem mnenju v času odločanja sodišča prve stopnje ni več insolventen pravzaprav sploh nista pojasnila. To pa bi bil edini pravno odločilni pritožbeni razlog, s katerimi bi lahko izpodbila domnevno insolventnosti. Upnikov predlog za začetek stečajnega postopka (red. št.1) je namreč vseboval opis dejstev in okoliščin, iz katerih je bilo verjetno izkazano, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom terjatve več kot dva meseca (četrti odstavek 232. člena ZFPPIPP). V predlogu navedenim dejstvom pritožnika sploh nista konkretizirano nasprotovala. S pritožbenimi trditvami o nižjem dolgu od zatrjevanega brez tehtnih dokazov o možnosti njihovega poplačila pritožnika že na ravni trditev ne moreta izpodbiti domneve insolventnosti zatrjevane s strani upnika. Le z možnostjo, ki bi se pokazala stečajnemu dolžniku, če bi pridobil gradbeno dovoljenje, zgradil poslovni objekt in ga prodal, pa pritožnika ne moreta izpodbiti domneve insolventnosti in zatrjevanih dejstev upnika, da dolžnik zamuja s plačilom dolga do upnika za več kot dva meseca.

13Pritožnika bi morala, če bi želela izpodbiti domnevno insolventnosti, s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka priložiti tudi dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (4. točka 234. člena ZFPPIPP).

14Vse pritožbene trditve o neaktivnosti DUTB, ki se ni izjasnila o glasovanju glede PPP, o bistveno manjšem poplačilu upnikov v primeru stečaja dolžnika, o onemogočanju izvedbe projekta, za katerega je bil dolžnik ustanovljen (izgradnja poslovno stanovanjskega objekta P.), o odškodninskem zahtevku proti državi zaradi neustreznega postopanja upravne enote pri izdaji gradbenega dovoljenja za omenjeni objekt, o postopku osebnega stečaja nad upnikom PŠ, o pravi in nepravi služnosti, za odločitev v tem pritožbenem postopku niso bile pravno odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).4

15Bistveni odgovor sodišča druge stopnje na pritožbene razloge je, da pritožnika nista uspela izpodbiti domneve, ki jo je zatrjeval upnik, da je dolžnik insolventen. Nista navedla niti pravno odločilnih pritožbenih trditev, niti nobenih dokazov s katerimi bi dokazala dolžnikovo solventnost.

16Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker sodišče druge stopnje tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo nobenih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

17Po 129. členu ZFPPIPP vsak upnik sam nosi stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Zato sodišče druge stopnje upniku ni priznalo stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------

Op. št. (1): Primerjaj VSL sklep Cst 580/2015 z dne 14. 10. 2015 in Plavšak. N. Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom, Pravna praksa 2014, št. 21, stran 22.

Op. št. (2): Drugi odstavek 238. člena ZFPPIPP določa: če dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja od vložitve iz prvega odstavka 237. člena tega zakona ne ravna po prvem odstavku tega člena, velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.

Op. št. (3): Plavšak. N., prav tam.

Op. št. (4): Enako stališče je zavzelo tudi Višje sodišče v Ljubljani Cst 485/2016 z dne 27. 7. 2016 pri odločanju o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.