VSK sklep Cpg 1/2016

Pritožbi se ugodi in se zamudna sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se v razmerju med pravdnima strankama razveljavijo učinki opustitve zavrnitve in priznanje treh računov v skupnem znesku 82.002,00 EUR ter se hkrati razveljavijo učinki pobotov obveznosti tožeče stranke v znesku 82.002,00 EUR po omenjenih računih s terjatvijo tožeče stranke do tožene stranke iz naslova plačil za odplačno cesijo terjatve do dolžnika, družbe R. d.o.o. po Pogodbi o odstopu terjatev z dne 28.9.2012 v skupni pogodbeni višini 272.838,05 EUR, spričo česar je dolžna tožena stranka v petnajstih dneh plačati tožeči stranki 82.002,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višji tožbeni zahtevek pa je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Zoper ugodilni del te sodne odločbe se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da toženi stranki tožba v odgovor sploh ni bila vročena. Vročevalec namreč obvestila o vročitvi ni pustil na vhodnih vratih pisarne tožene stranke v objektu na naslovu L. Sicer ne drži, da tožena stranka na tem naslovu ne bi imela svojega hišnega predalčnika. Toženi stranki ni znano, kje je bilo obvestilo sploh puščeno. Tožena stranka je tožeči stranki izstavila tudi dva računa št. 2012/136 in 2012/149, iz katerih pa jasno izhaja, da sta bila izdana s strani družbe A. d.o.o., to je druge pravne osebe, kot je tožena stranka. V konkretnem primeru je stečajni dolžnik plačal storitve v zvezi s sestavo predloga za uvedbo postopka prisilne poravnave.

Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Če tožena stranka v tridesetih dneh od vročitve ne odgovori na tožbo, izda sodišče zamudno sodbo, če: 1.) je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, 2.) izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (sklepčnost tožbe), 3.) dejstva, na katera se upira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi in 4.) ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (prvi odstavek 318. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Iz spisovnih podatkov (vročilnice oz. obvestila o prispelem pismu - list. št. 30 spisa) jasno izhaja, da je bila toženi stranki vročena tožba na registriran sedež v objektu L. na takšen način, da je vročevalec 19.8.2014 (ker tožena stranka na omenjenem naslovu ni imela hišnega predalčnika) pustil obvestilo o sodnem pisanju na vratih stanovanja (poslovnega prostora) tožene stranke v omenjenem objektu, in sicer iz razloga, ker vročevalec sodnega pisanja ni mogel osebno vročiti naslovniku oz. odraslim članom njegovega gospodinjstva. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP).

Pravnim osebam se sodno pisanje vroči tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu (prvi odstavek 133. člena ZPP). Če pa takšna vročitev ni možna (ker ni nikogar v pisarni oz. poslovnem prostoru na sedežu družbe), pa se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pošti (če gre za vročitev po pošti), v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja, pisarne ali poslovnega prostora pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (smiselna uporaba tretjega odstavka 142. člena ZPP). V takšnem primeru se za pravne osebe šteje vročitev za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pa ga ne dvigne v petnajstih dneh, se šteje, da je vročitev opravljena po poteku tega roka (smiselna uporaba četrtega odstavka 142. člena ZPP).

Obravnavana pritožba pravilno opozarja, da v konkretnem primeru vročevalec obvestila o prejeti pošiljki ni pustil na vratih njenega poslovnega prostora v objektu L., kar potrjuje tudi izpoved samega vročevalca (zaslišane priče N.H. v okviru postopka o odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - list. št. od 107 do 109 spisa), da je bilo v konkretnem primeru obvestilo o prejeti sodni pošiljki nalepljeno na steklena vrata ob poštnih nabiralnikih, ki se skupaj z zunanjimi vrati nahajajo na vhodu v omenjeni blok (ki ima približno 60 poštnih nabiralnikov). To pa po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da tožba ni bila pravilno vročena toženi stranki, saj skupnih vrat na vhodu v objekt z velikim številom delov v etažni lastnini ne gre enačiti z vhodnimi vrati posamičnega stanovanja ali poslovnega prostora.

Pritožnik prav tako pravilno opozarja, da se računa številka 2012/136 in 2012/149 (dokazila, ki so priložena tožbi) ne glasita na toženo stranko, temveč iz teh dveh računov jasno izhaja, da ju je izdala druga pravna oseba, to je družba A. d.o.o.

Predmet tožbenega zahtevka je izpodbijanje določenih pravnih dejanj stečajnega dolžnika v stečaju (razveljavitev učinkov določenega pravnega dejanja v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo to dejanje opravljeno, in vrnitev prejetega - prvi odstavek 275. člena in drugi odstavek 278. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). V tej zvezi pa obravnavana pritožba opozarja na nesklepčnost tožbe, in sicer, da je stečajni dolžnik (tožeča stranka) po spornih treh računih plačal zgolj storitve v zvezi s sestavo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni dolžnik med postopkom prisilne poravnave v skladu s 151. členom ZFPPIPP (tudi plačila za storitve revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev in drugih strokovnjakov v zvezi s pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je treba takemu predlogu priložiti), pa ni mogoče izpodbijati (1. točka 273. člena ZFPPIPP).

Iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi ter v izpodbijanem delu razveljaviti zamudno sodbo sodišča prve stopnje ter v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.