VSL sodba I Cp 1600/2016

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 170907/2014 z dne 12. 12. 2014 delno vzdržalo v veljavi tako, da mora toženec plačati tožnici 169,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 2014 dalje do plačila in 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2014 dalje do plačila (točka I izreka). Odločilo je še, da mora toženec tožnici v roku 8 dni plačati tudi 83,81 EUR pravdnih stroškov s pripadki (točka III izreka).

2Pritožbo vlaga toženec. Z odločitvijo sodišča se ne strinja. Opozarja, da je sodišče opravilo obravnavo v njegovi nenavzočnosti, čeprav je izostanek opravičil in prosil za njeno preložitev. Iz sodbe izhaja, da opravičila ni dal. Sodišče mu ni poslalo v vednost zapisnika o zaslišanju prič in zato ni imel možnosti za dopolnitve ali ugovor. Dobil je le sodbo. Sodišče izpovedb prič A. A., B. B. in C. C. ni upoštevalo, v sodbi se ne omenja izjav, pridobljenih s soočenjem z pričo K. Določene izjave prič so prirejene, nekatere pa izpuščene v korist tožeče stranke. Predlaga razveljavitev sodbe. Priglaša strošek plačane sodne takse.

3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodba v sporu majhne vrednosti, za kakršnega gre v konkretni zadevi (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je torej vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče.

6Stališče sodišča prve stopnje, da za opravo naroka v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir, je pravilno. Sodelovanje in izjavljanje v postopku je pravica stranke, ne pa njena obveznost, zato je k temu, da bi se udeležila naroka, ni mogoče prisiliti (primerjaj 282. člen ZPP). Za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba – kot vse izjeme – obravnavati restriktivno) morata biti izpolnjena dva pogoja: opravičilo samo (primerjaj 281. člen ZPP) in opravičljiv razlog za izostanek (primerjaj prvi in drugi odstavek 115. člena ZPP(1)), pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. V primeru izostanka zaradi bolezni, je tak dokaz zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (drugi odstavek 115. člena ZPP). Toženec, kot izhaja iz podatkov spisa, svojemu opravičilu, takšnega kvalificiranega dokazila o nenadni in nepredvidljivi bolezni ni predložil. Tega ni storil niti kasneje.(2) Zgolj pisno opravičilo in sklicevanje na povišano temperaturo, do katere naj bi prišlo že dva dni pred razpisanim narokom, povišan krvni sladkor ter slabo počutje, zato za preložitev naroka ni zadostovalo.(3) Ob povedanem pa ni mogoče spregledati niti tega, da sodišče na naroku ni izvajalo dokaza z zaslišanjem strank in da so, saj gre za spor majhne vrednosti, potekli tudi roki za podajanje navedb. Po povedanem tožencu v konkretnem primeru možnost sodelovanja v postopku ni bila odvzeta. Sodišče prve stopnje mu tudi ni bilo dolžno pošiljati zapisnika o opravljenem naroku. Ta zapisnik bi si lahko pridobil sam ob vpogledu v spis.

7S trditvijo, da so izjave nekaterih prič prirejene, pritožnik smiselno zatrjuje kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa zgolj takšna trditev ne zadostuje. Ker na kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP), mora biti ta obrazložena: pritožnik mora navesti glede katerega odločilnega dejstva obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika o zaslišanju posamezne priče in samim zapisnikom. Pavšalna trditev o prirejenosti izjav nekaterih prič je zato neupoštevna.

8Nedopusten pritožbeni razlog so tudi kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP (443. člen ZPP). Morebitno neupoštevanje metodološkega napotka iz 8. člena ZPP (v kolikor pritožnik meri na to) zato v pritožbenem postopku ne more biti sankcionirano.

9S trditvami, da sodišče prve stopnje izjav prič ni upoštevalo v celoti, pritožnik posredno izpodbija tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki mu niso v korist. To pa v konkretnem sporu, ki je spor majhne vrednosti, ni dopustno (443. člen ZPP).

10Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica v spornem obdobju dejavnost odvoza smeti z vnaprej določenega zbirnega mesta redno izvajala, da je toženec imel ustrezne posode za odlaganje odpadkov, ni pa odpadkov tudi dejansko oddajal, je odločitev tudi materialnopravno pravilna. Strošek odvoza smeti, ki po višini ni bil sporen, mora toženec zato plačati.

11Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče, ki ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zato zavrnilo in sodbo na podlagi 353. člena ZPP potrdilo.

12Toženec, ki s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 165. členom ZPP). Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------

Op. št. (1): Po 115. členu ZPP sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, pa lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku.

Op. št. (2): K predložitvi pravilnega opravičila sodišče stranke ni dolžno ne pozivati niti ji ni dolžno pojasnjevati postopka (VSL 785/2015 in VSL IV Cp 419/2016).

Op. št. (3): Primerjaj VSM I Cp 791/2015 in VSL I Cp 3089/2015.