VSRS Sklep I Up 330/2015

I. Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 415/2015-12 z dne 18. 11. 2015 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino (v nadaljevanju pritožničino) tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 704-19/2015/31 z dne 5. 10. 2015. Z navedeno odločbo je tožena stranka za notarko na prostem notarskem mestu imenovala A. A. (v nadaljevanju stranka z interesom).

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pojasnjuje ureditev izbirnega postopka po Zakonu o notariatu (v nadaljevanju ZN) in stališča sodne prakse glede obsega obrazložitve izbire notarja, ki jo opravi minister. Po presoji prvostopenjskega sodišča je neutemeljen tožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijane odločitve in s tem tudi očitki o kršitvah 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS (URS). Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da izbrana kandidatka ne izpolnjuje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Razpisni pogoji so glede tega pogoja terjali predložitev izjave, da kandidat ta pogoj izpolnjuje, z dokazilom o njegovem izpolnjevanju. Glede na to, da je izbrana kandidatka glede tega pogoja predložila pogodbo o najemu poslovnih prostorov, tudi po presoji prvostopenjskega sodišča nič v izvedenem postopku ne kaže na to, da izbrana kandidatka tega pogoja ne bi izkazovala, na odločitev pa naj ne bi vplivalo, ali kateri od kandidatov pogoj glede prostorov in opreme izpolnjuje bolje.

3Pritožnica zoper to sodbo vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 75. člena ZUS-1. Meni, da izpodbijana sodba temelji na nezakonitem stališču, po katerem izpolnjevanja pogojev za opravljanje notarske dejavnosti ni treba dokazovati. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev pravil postopka in pravice iz 22. člena URS, ker naj ne bi odgovorilo na tožbene ugovore glede pogojev razpisa in glede načina dokazovanja izpolnjevanja zakonskih pogojev (konkretno glede izpolnjevanja pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN). Zatrjuje tudi kršitev 2., 14., 22. in 23. člena Ustave. Po mnenju pritožnice gre za odločanje po prostem preudarku, zato naj bi bilo napačno tudi stališče sodišča glede potrebe po (ne)obrazloženosti odločitve o izbiri. V zvezi s tem se sklicuje na sodbi I Up 940/2006 in I Up 962/2006 obe z dne 22. 6. 2006. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi izpodbijano odločbo, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov upravnega spora. Podrejeno predlaga, naj sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4Tožena stranka v odgovoru na pritožbo Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne. Navaja razloge, s katerimi utemeljuje svoje stališče, da za izpolnjevanje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN zadošča izjava kandidata, da ima opremo in prostore, primerne za opravljanje notariata. Sklicuje se tudi na prevladujočo sodno prakso o tem, da odločanje Ministra za pravosodje v postopku imenovanja notarja temelji na njegovi izbirni pravici in da ne gre za odločanje po prostem preudarku.

5Stranka z interesom na pritožbo ni odgovorila.

6Pritožba je utemeljena.

7Predmet tega upravnega spora je odločba o imenovanju notarja na razpisano prosto notarsko mesto.

8ZN v prvem odstavku 10. člena določa, da notarje na prosta notarska mesta imenuje minister, pristojen za pravosodje (v nadaljevanju minister), pred imenovanjem pa si o prijavljenih kandidatih pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije, ki za ministra ni zavezujoče. Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (peti odstavek 10. člena ZN). Po 10. a členu ZN opravi minister izbiro kandidatov po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preverita strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN (da je kandidat vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata). Izbirni postopek opravijo člani komisije, ki jo imenuje minister, s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom.

9Kandidat za notarja nima pravice biti imenovan, ima pa pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta. Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-4/95 z dne 25. 3. 1996 in odločbi št. Up-4/95 z dne 19. 12. 1996 ugotovilo, da kandidat za notarja, ki ni bil imenovan oziroma predlagan za imenovanje, ne more izpodbijati imenovanja ali predloga za imenovanje tistega, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za zasedbo položaja notarja, lahko pa ju izpodbija, če gre za osebo, ki ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, ali če so bile kršene določbe postopka predlaganja ali imenovanja. Na to stališče se je sklicevalo tudi v kasnejših odločbah (npr. v odločbi U-I-198/03 z dne 14. 4. 2005).

10Izbira, ki jo na podlagi 10. člena ZN opravi minister, torej ne predstavlja odločanja po prostem preudarku v smislu drugega odstavka 6. člena ZUP (zato je minister ni dolžan posebej obrazložiti), temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali Notarske zbornice. Z vidika presoje zakonitosti akta o izbiri je izbira nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto. Na enakih stališčih temelji sodba Vrhovnega sodišča I Up 350/2013 z dne 3. 10. 2013, s katero je nazadnje odločalo o izbiri notarja. Pri tem se je sklicevalo še na sodbo I Up 1354/2006 z dne 10. 10. 2006 in sklep I Up 162/2011 z dne 14. 4. 2011.

11Po navedenem je torej neutemeljeno pritožbeno stališče, da ima minister diskrecijsko pravico izbire, in da mora svojo izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, obrazložiti.

12Pritožnica sicer drugačno stališče med drugim utemeljuje s sklicevanjem na sodbi I Up 940/2006 in I Up 962/2006, ki pa sta bili izdani ob upoštevanju ZN v besedilu z vključeno novelo ZN-C, ki je v 10.a členu ZN uveljavila merila, ki jih je moral minister upoštevati pri izbiri. Noveli zakona iz leta 2005 in 2006 sta besedilo 10.a člena spremenili, zato sklicevanje na stališča sodnih odločb, ki se nanašajo na prej veljavno ureditev, ni upoštevno. Enako velja za stališče iz sodbe I Up 155/2013, saj se tudi stališče v tej sodbi sklicuje na merila, določena v 10.a členu ZN. Veljavne določbe 10.a člena ZN določajo le način preizkusa strokovne usposobljenosti in izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN (da je kandidat vreden zaupanja za opravljanje notariata). To izhaja tudi iz petega odstavka 10.a člena ZN, ki določa, da člani komisije ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujejo svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev. Po veljavnem 10.a členu gre torej za preverjanje izpolnjevanja pogojev za imenovanje notarja in ne za dodatna merila za izbiro. V postopku pa je bilo ugotovljeno (kar v zadevi tudi ni sporno), da sta obe kandidatki (torej tudi pritožnica) primerni, torej izpolnjujeta vse pogoje za imenovanje.

13Zahteva po obrazloženosti odločitve o izbiri oziroma o imenovanju notarja se torej ne nanaša na izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, nujno pa se nanaša na izpolnjevanje predpisanih pogojev. Po 8. členu ZN je namreč za notarja lahko imenovan le, kdor izpolnjuje v tem členu navedene pogoje, med katerimi je v 8. točki prvega odstavka tudi pogoj, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Pritožnica je tako kot v pritožbi že v tožbi trdila, da izbrana kandidatka tega pogoja ne izpolnjuje. Zato bi se moralo sodišče opredeliti do tožbenega očitka o neobrazloženosti izpodbijane odločbe glede izpolnjevanja tega zakonsko določenega pogoja za imenovanje notarja. Pomembno je namreč, da obrazložitev omogoča preizkus pravno odločilnih razlogov za odločitev (prvi odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), saj gre vedno za bistveno kršitev določb upravnega postopka, če se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

14Sodišče prve stopnje se do očitka o neobrazloženosti izpolnjevanja tega pogoja ni opredelilo, kar samo po sebi ne pomeni kršitve določb postopka, saj lahko sodišče bistvene kršitve pravil upravnega postopka tudi samo odpravi. Če sodbe ni mogoče preizkusiti, pa gre po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.

15Glede na to, da je prvostopenjsko sodišče presojalo utemeljenost tožbenih navedb, da izbrana kandidatka ne izpolnjuje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN, mora njegova obrazložitev omogočati preizkus presoje, da je ta tožbeni razlog neutemeljen. Po presoji Vrhovnega sodišča pa sodišče prve stopnje sámo ni zadostilo kriterijem po obrazloženosti presoje, da je izbrana kandidatka posedovanje ustreznih prostorov in računalniške ter druge opreme ustrezno izkazala.

16ZN sicer ne določa, kakšna oprema in kakšni prostori so potrebni in primerni za opravljanje notariata, vendar to ne pomeni, kot to zmotno meni tožena stranka v odgovoru na pritožbo, da glede na besedilo 8. člena ZN za izpolnjevanje tega pogoja zadošča že zgolj izjava kandidata, da ta pogoj izpolnjuje. Ker stališče, da za izkazovanje tega pogoja zadošča že izjava kandidata iz izpodbijane sodbe niti ne izhaja, so pritožbeni ugovori v tej smeri neutemeljeni.

17Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sicer zavzema za razlago zakona, po kateri bi kandidat izpolnjevanje tega pogoja izkazoval že z izjavo, da ima ustrezne prostore in opremo. Vendar tako stališče v zakonu nima opore. Tretji in četrti odstavek 8. člena ZN namreč določata le, kdaj se šteje, da je izpolnjen pogoj iz 5. točke (praktične izkušnje), določbe, ki bi bila primerljiva z 208. členom Zakona o tožilstvu, na katero se tožena stranka sklicuje, pa ZN nima. Poleg tega so naloge poravnalcev v kazenskih zadevah, ki morajo zagotoviti prostor in opremo, ki bodo potrebni in primerni za opravljanje poravnavanja, drugačne od notarskih nalog. Zato tudi ni mogoče primerjati ureditve, ki velja za poravnalce v kazenskih zadevah z ureditvijo, ki velja za notarje. Nenazadnje pa je neizpolnjevanje vseh pogojev za imenovanje notarja, med katerimi je pogoj ustreznih prostorov in opreme za opravljanje notariata, tudi razlog za razrešitev (7. točka prvega odstavka 19. člena ZN). Morebitna neprimernost veljavne zakonske ureditve, kar po vsebini izhaja iz odgovora tožene stranke, pa ne more biti pravna podlaga za njeno drugačno razlago.

18Zato je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da se izpolnjevanje z zakonom predpisanih pogojev ugotavlja po presoji predloženih dokazov, upoštevajoč tudi razpisne pogoje. Razpisni pogoji pa so glede izpolnjevanja obravnavanega pogoja od kandidata terjali poleg izjave, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, tudi dokazilo o izpolnjevanju tega pogoja. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je izbrana kandidatka kot dokaz predložila pogodbo o najemu poslovnih prostorov, ni pa pojasnilo, zakaj naj bi zgolj predložitev te pogodbe zadoščala za ugotovitev, da ima kandidatka opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Ni namreč pojasnilo niti, zakaj meni, da so prostori, na katere se nanaša predložena najemna pogodba, primerni za opravljanje notariata, niti zakaj naj bi kandidatka s tem dokazom izkazala, da ima opremo, ki je potrebna in primerna za opravljanje notariata. Zato tudi preizkus ugotovitve, da kandidatka izpolnjuje navedeni pogoj, ni mogoč.

19Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem bo moralo sodišče presoditi utemeljenost tožbenih očitkov o neizpolnjevanju pogoja za imenovanje notarja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN in navesti razloge, ki bodo omogočali preizkus presoje izpolnjevanja tega pogoja. Ker primernost prostorov in opreme ni opredeljena s predpisom, je izpolnjevanje tega pogoja treba presojati z vidika potreb notarskega dela, kot ga opredeljuje ZN in Pravilnik o poslovanju notarja.

20Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.