VSL sodba II Cpg 373/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom potrdi.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 165003/2014 z dne 3. 12. 2014 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka ter da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 61,36 EUR nadaljnjih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2Zoper citirano sodbo v celoti je iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Na pritožbo tožene stranke tožeča stranka ni odgovorila.

4Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku(1), v nadaljevanju ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožeča stranka v obravnavani zadevi od tožene stranke zahteva plačilo za izdelavo kabelske spojke z dobavo vsega potrebnega materiala. Po naročilu tožene stranke dne 5. 8. 2014 je namreč (skladno z njenimi trditvami) na delovišču projekta G. omenjeno storitev izvedla in za dobavo potrebnega materiala, opravljeno storitev položitve kabla ter izdelavo spojk s pripadajočimi transportnimi stroški toženi stranki izstavila račun št. 255/2014 z dne 8. 8. 2014 v znesku 243,21 EUR. Računa pa tožena stranka ni nikoli zavrnila, temveč je tožeči stranki večkrat zagotovila plačilo že zapadlega in neplačanega računa.

7Sodišče prve stopnje je zahtevku tožeče stranke ugodilo v celoti. Takšno njegovo odločitev pa z obravnavano pritožbo graja toženka in navaja, da je utemeljitev sodišča prve stopnje, da je bilo o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi priloženih pisnih dokazil, v celoti zmotna. Tožena stranka je namreč že v ugovoru predlagala zaslišanje priče A. A., ki bi lahko izpovedal, da iz priloženega končnega obračuna kumulative izvedenih del izhajajo vsa s strani glavnega naročnika C. d.o.o. in njegovega nadzornega organa potrjena in priznana dela, med katerimi pa ni del, ki jih tožeča stranka terja po računu št. 255/2014. Izvedba tega dokaza je bila po zatrjevanju pritožnice torej ključna za ugotovitev dejanskega stanja, predlog njenega zaslišanja v ugovoru pa po njenem mnenju predlog za izvedbo naroka za glavno obravnavo.

8Z navedenimi očitki pritožbeno sodišče ne soglaša. Razlogovanje, da je utemeljitev sodišča prve stopnje, da je bilo o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi priloženih pisnih dokazil, v celoti zmotna, ker je tožena stranka v ugovoru predlagala zaslišanje priče A. A., ni logično - pritožnica ne pojasni, zakaj iz pisnih dokazil ni mogoče ugotoviti spornega dejanskega stanja. Če je tožena stranka predlagala zaslišanje priče, to namreč še ne pomeni, da iz predloženih pisnih dokazov ni mogoče ugotoviti spornega dejanskega stanja. Kljub navedenemu pa je pritožbeno sodišče ugotavljalo, ali je pooblastilo iz 454. člena ZPP sodišče prve stopnje pravilno uporabilo oziroma ali je zagrešilo kršitev po 10. točki drugega odstavka 399. člena ZPP.

9Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje (v ugovoru zoper sklep o izvršbi) zatrjevala, da terjatev upnika po računu št. 255/2014 v znesku 243,21 EUR še ni zapadla, ker računa upniku še ni potrdila (zaradi česar naj še ne bi bilo vzpostavljeno dolžniško upniško razmerje), ter da mora dolžnik (tj. tožena stranka) kot podizvajalec družbe C. d.o.o. za potrebe potrditve izvedenih del svojih soizvajalcev (upnika) najprej pridobiti potrjen obračun izvedenih del, da bi lahko nadalje potrdil ter skladno s potrjenimi deli nato tudi plačal izvedena dela soizvajalcem (upniku oziroma tožeči stranki).

10Tožena stranka je torej (potrditev in) plačilo računa tožeče stranke vezala na potrjen obračun izvedenih del družbe C. d.o.o. (čemur je tožnica nasprotovala; list. št. 29). Tega je v odgovoru na dopolnitev tožbe z dne 10. 7. 2015 tudi predložila in trdila, da iz njega izhajajo vsa s strani glavnega naročnika C. d.o.o. in njegovega nadzornega organa potrjena in priznana dela, med katerimi pa ni del, ki jih tožeča stranka terja po računu št. 255/2014, in da zato terjatev tožeče stranke ne obstoji.

11A sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da dejstvo, katera dela so v končnem obračunu izvedenih del (družbe C. d.o.o. - domnevno) potrjena in priznana, za obravnavani spor ni pravno relevantno oziroma da potrditev glavnega izvajalca ne more vplivati na razmerje med pravdnima strankama. Zakonsko namreč ni predvideno, da bi morala tožena stranka najprej pridobiti potrjen obračun izvedenih del, da bi lahko nadalje potrdila oziroma plačala izvedena dela soizvajalcem (tožeči stranki). Omenjenega dokaza (tj. končnega obračuna izvedenih del) zato pravilno ni presojalo. Za predmetni spor namreč ni pomembno, ali je družba C. d.o.o. potrdila dela tožeče stranke (na kar je pravilno ves postopek na prvi stopnji opozarjala tožeča stranka). Pravilno sodišče prve stopnje zato tudi ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, na katerem naj bi se po zatrjevanju pritožnice z zaslišanjem priče B. B. ugotavljalo, da med potrjenimi in priznanimi deli s strani družbe C. d.o.o. ni del, katerih plačilo po računu št. 255/2014 terja tožeča stranka. Sodišče prve stopnje bi namreč (če bi opravilo narok in zaslišalo predlagano pričo) z njenim zaslišanjem ugotavljalo dejstvo, ki je (kot obrazloženo) pravno nerelevantno oziroma ki izhaja iz pravno nerelevantnega listinskega dokaza. Odnosa med pravdnima strankama pravno ne ureja gradbena (649. člen OZ), temveč podjemna pogodba (619. člen OZ). Prav tako ne gre za zahtevo podjemnikovih sodelavcev od naročnika (631. člen OZ), pri kateri bi bilo npr. potrebno, da so terjatve do podjemnika pripoznane.

12Poleg tega tudi ni res, kar trdi pritožnica, da dokazni predlog po zaslišanju priče B. B. pomeni predlog za izvedbo naroka. Stranka mora v postopku v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani, izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da nobena stranka izvedbe naroka ni zahtevala, je zato pravilna, pritožba tožene stranke pa neutemeljena.

13Sodišče prve stopnje pa je pravilno presojalo tudi, ali je bil med pravdnima strankama morebiti sklenjen dogovor, po katerem bi bila tožena stranka vtoževani račun dolžna plačati šele po potrditvi s strani naročnika. A takšnega dogovora tožena stranka niti zatrjevala ni. Ni namreč trdila, da bi pravdni stranki po dogovoru zapadlost računa vezali na potrditev s strani naročnika, temveč zgolj, da vtoževani račun še ni zapadel, ker še ni bil potrjen s strani naročnika. O tem spornem dejstvu (ali je račun zapadel oziroma ali je zapadlost pogojevana s potrditvijo) pa se je tudi po presoji pritožbenega sodišča - vsled izostanka trditev o ustnem dogovoru - sodišče prve stopnje lahko prepričalo že na podlagi vpogleda v sam račun št. 255/2014 (A 1) in ugotovilo, da iz njega ne izhaja, da bi bilo plačilo pogojevano s potrditvijo računa. Uporaba drugega odstavka 454. člena ZPP je bila po presoji pritožbenega sodišča zato utemeljena. Sodišče prve stopnje naroka za glavno obravnavo ni bilo dolžno razpisati. Na to pa ne vpliva niti dejstvo, da sodišče prve stopnje obvestila o preklicu razpisanega naroka z dne 1. 12. 2015 (B 4) ni obrazložilo. Obrazloženo obvestilo o preklicu naroka ni eden izmed pogojev za uporabo pooblastila iz drugega odstavka 454. člena ZPP.

14Vse navedeno pomeni, da uveljavljani pritožbeni razlogi tožene stranke niso utemeljeni. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, zaradi česar je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

-------------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.