VSRS sklep II DoR 390/2015

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je mladoletnega A. A. (roj. ...) dodelilo v varstvo in vzgojo materi. Uredilo je stike med očetom in sinom ter očeta zavezalo k plačevanju mesečne preživnine.

2Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in takšno sodbo potrdilo.

3Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj, ki bodo povzeta v nadaljevanju:

- Ali je pravilno stališče, da se odločitev sodišča in postavljenega sodnega izvedenca opira na mnenje CSD, v katerem je CSD tožniku kršila pravico do enakega varstva pravic po 22. členu, pravico do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS, kršilo načelo materialne resnice po 8. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in v katerem je kršeno načelo, da je državni organ v postopku dolžan dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke, enako sodišče (5. člen ZPP).

- Ali je pravilno stališče, da je mnenje CSD po svojih značilnostih in strukturi šteti za izvedensko mnenje, kljub temu, da je obremenjeno s prej navedenimi kršitvami in ne vsebuje bistva, ki naj bi ga imel CSD kot pomožni preiskovalni organ, na podlagi zbiranja podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev, za obe udeleženi stranki in otroka.

- Ali je pravilno stališče, da se odločitev sodišča in mnenje postavljenega sodnega izvedenca opreta na pristransko in nezakonito podano mnenje, v katerem je CSD kršilo 88. člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV), izvedenec pa opre svojo odločitev na mnenje CSD v spisu, s katerim se je seznanil, ker to mnenje ni sprejeto v posebnem ugotovitvenem postopku in pred odločitvijo ni pridobljeno v zakonu določeno mnenje strokovne komisije CSD ter razpisana ustna obravnava skladno z 88. členom Zakona o socialnem varstvu v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 105. člena in četrtim odstavkom 106. člena ZZZDR, kar naj bi zagotavljalo nevtralnost postopka na CSD in nepristransko mnenje za sodišče.

- Ali ob zgoraj navedenem pomeni za sodno prakso, da je postavljeno pravilo, ki ga v postopkih podaja izvedenec, kot strokovno doktrino in dogmo za odločanje sodišča, da je za otroka, starega 4 leta ali manj, očetova odsotnost normalna in nadomestljiva in da v tem primeru ne gre za eksperimentirati z otrokom (str. 3 zapisnika zaslišanja izvedenca na obravnavi z dne 30. 1. 2015). Kot tudi, ali je odtegnitev otroka iz njegovega okolja, v tem primeru iz očetovega okolja, primerna, zgolj zaradi sodne prakse, da se otrok star 4 ali 5 let praviloma vedno dodeli materi, ne glede na vse ugotovljene okoliščine, ki ne obremenjujejo mame, niti očeta, za otroka pa bi bilo bolje oziroma v njegovo največjo korist, da ostane v okolju, v katerem odrašča, v katerem ima zagotovljene vse materialne, čustvene in druge pogoje in zanj v tem primeru premestitev ne bi pomenila šoka in prizadetosti otroka.

- Ali je okoliščina glede boljših bivalnih in materialnih pogojev, v primeru, ko sta starša popolnoma enakovredna glede njunih osebnih lastnosti, pri dodelitvi mladoletnega otroka odločilna in v otrokovo korist, kot to izhaja iz sodne odločitve.

- Ali je sodišče pred odločitvijo o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi dolžno ugotoviti sklop konkretnih življenjskih okoliščin (zadosten zaslužek ene od strank, čustveno navezanost na očeta ali mamo, čustveno navezanost na stare starše, ali so zagotovljeni materialni in primerni pogoji za prebivanje za normalen razvoj otroka, primerni stanovanjski pogoji), v katerih so se znašli starši in otrok ob razpadu družine in pri tem tehtati, katera odločitev je v skladu s koristjo otroka ter ugotavljati dosedanje izvajanje obveznosti po očetu in mami do otroka ter upoštevati in predvidevati prihodnje izvrševanje obveznosti, ki so staršem naložene v 4., 102. in 103. členu ZZZDR oziroma v ustreznih določbah Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah.

- Ali je pravilno stališče sodišča, da v primeru zaslišanja izvedenca, na katerem ta ne razpolaga z vsemi podatki, sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva ne razišče vseh odprtih vprašanj, ki so odločilna za otrokovo korist.

- Ali je pravilno stališče sodišča in ne gre za kršenje materialnega prava in procesnih pravic, enakega varstva pravic, če sodišče ob sprejemu odločitve, v kontekstu drugih okoliščin, ki vplivajo na odločitev o dodelitvi otroka, ne zahteva dopolnitve izvedenskega mnenja, v katerem bi izvedenec ponovno opravil poglobljeno klinično psihološko diagnostiko in razgovor z mladoletnim otrokom, ki je tedaj šest mesecev starejši. Pravilnost stališča je treba presojati glede na to, da je izvedenec ob podaji izvedenskega mnenja navedel, da zaradi otrokove kronološke starosti ne more opraviti poglobljene klinične psihološke diagnostike, ki bi dala relevantne rezultate glede otrokove kvalitativne in kvantitativne potrebe po enem in drugem staršu oziroma po njegovi večji ali manjši potrebi po mami in očetu. Ker o tem ni sodne prakse, tožnik meni, da bi moralo Vrhovno sodišče o tem zavzeti stališče.

- Ali CSD lahko poda mnenje glede dodelitve otroka v varstvo in vzgojo, na to mnenje pa opre svojo odločitev tudi izvedenec, ki ga je postavilo sodišče, če je v postopku pred CSD dokazano, da obstaja navzkrižje interesov med starši in otrokom, nad katerim izvršujejo starši roditeljsko pravico, če so korist staršev v navzkrižju in v nasprotju z 213. členom ZZZDR in 42. ter tudi 43. določbo smernic odbora ministrov Sveta Evrope za otrokom prijazno pravosodje, sprejeto 17. 11. 2010 tudi v Republiki Sloveniji.

4Predlog za dopustitev revizije ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. V skladu s 367.c členom ZPP je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.