VSL sodba I Cp 615/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku petnajst dni toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 545,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 107036/2014 z dne 19. 8. 2014, izdan na podlagi poslovnih knjig tožnice, za terjatev v višini 7.204,52 EUR, ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženki povrniti pravdne stroške v višini 1.526,34 EUR.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da s toženko ni imela sklenjene nobene pogodbe o zavarovanju, temveč je bil temelj tožbenega zahtevka podan na podlagi določb ZOZP. Iz uradnih evidenc je izhajalo, da vozilo toženke v času škodnega dogodka ni bilo zavarovano, zato je tožnica škodo izplačala in jo terjala od toženke v obliki regresnega zahtevka. Zmotno je stališče sodišča, da bi se tožnica morala najprej ukvarjati s tem, ali je bila polica avtomobilskega zavarovanja pravilno prekinjena, in ne s tem, ali oškodovancu gre odškodnina. Nenavadni so razlogi sodišča, da tožnica ni izkazala pravilno izvedenega opominjevalnega postopka. Tožnica za okoliščine prekinitve police ne more biti odgovorna, saj zanje ne more vedeti. Ali je bil postopek pravilno izveden ali ne, bi se lahko ugotavljalo v ločenem postopku zoper zavarovalnico. Sodišče ni izdalo sklepa o zavrnitvi dokazov na naroku, v sodbi pa se ni izreklo glede dokaza o uradnih poizvedbah na UE ... in tudi ne glede poizvedb pri A. S tem je tožnici onemogočilo izvajanje dokazov, da je bilo vozilo toženke v času nesreče nezavarovano. Na toženki je dokazno breme, da je bil opominjevalni postopek pravilno izveden. Skopo izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je toženka prejemala pošto na naslov, na katerem ni bivala in je bila na njem le uradno prijavljena. Torej je ignorirala opomine, prejete s strani svoje zavarovalnice.

3Na pritožbo je odgovorila toženka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Temeljni pogoj za uspešno uveljavljanje regresnega zahtevka zoper lastnika vozila po določilu 41. člena ZOZP je, da je bila odškodnina izplačana za škodo, ki jo je povzročilo nezavarovano vozilo. Le v takšnem primeru ima namreč zavarovalno združenje dolžnost izplačila škod po 34. členu ZOZP. Dokazno breme, da je tožnica plačala oškodovancu terjatev na podlagi zakona, torej upravičeno, je ob pravočasnih nasprotnih ugovorih toženke nedvomno na tožnici. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopnega, da tega bremena ni zmogla.

6Po določilu četrtega odstavka 937. člena OZ lahko zavarovalnica po izteku tridesetdnevnega roka od dne, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije (pri čemer ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije), razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom prej opisanega roka in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja. Med strankama ni sporno, da je toženka s plačilom prvega obroka premije sklenila zavarovalno pogodbo, bila pa je v zamudi s plačilom nadaljnjih obrokov. Toženka je z izpiskom iz registra o zavarovanju avtomobilske odgovornosti za motorna in priklopna vozila, ki so zavarovana v Republiki Sloveniji, izkazala, da javna evidenca vozilo toženke v času nezgode vodi kot zavarovano, in sicer pri Zavarovalnici A. po polici 11690179 (priloga B 14). Ker za prenehanje zavarovalne pogodbe glede na že citirano določilo četrtega odstavka 937. člena OZ ni dovolj zgolj, da zavarovalnica zavarovalca opomni, da premija ni plačana in da jo je dolžan povrniti v roku trideset dni od prejema opomina, sicer bo nastopilo razdrtje pogodbe, temveč mora biti takšno opozorilo poslano s priporočeno pošiljko, je odločilno, ali je bil postopek zavarovalnice glede prenehanja zavarovalne pogodbe izpeljan pravilno. Toženka, ki zanika prejem priporočene pošiljke, negativnega dejstva razen z lastnim zaslišanjem ne more izkazovati. Namen priporočene pošiljke je, da se ta evidentira pri prejemu in oddaji (19. člen Pravilnika o splošnih pogojih za odpravljanje poštnih pošiljk), kar omogoča pošiljatelju, da izkaže njeno oddajo. Tožnica podatka o priporočeni oddaji opomina ni predložila, s tem pa ni izkazala, da bi bila zavarovalki veljavno odpovedana zavarovalna pogodba in je bilo njeno vozilo nezavarovano. Tega tudi ne izkazuje dopis A. Upravni enoti ..., ki je bil poslan že po prometni nezgodi (list. št. A 1), saj gre za enostransko listino zavarovalnice, iz katere pravilnosti postopka o odpovedi zavarovalne pogodbe ni mogoče razbrati.

7Sodišče je na zadnji obravnavi sprejelo sklep, da se dokazovanje zaključi, kar vključuje tudi zavrnitev neizvedenih dokaznih predlogov. Tožnica omenjenemu sklepu procesnega vodstva ni nasprotovala in vztrajala pri predlaganih dokazih, zato se na kršitev pravice do izjave v pritožbenem postopku ne more sklicevati (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Tudi sicer sodišče ni bilo dolžno opraviti uradnih poizvedb pri Upravni enoti ... in A. glede opominjevalnega postopka, saj je bila predložitev teh dokazov prvenstveno dolžnost tožnice (prvi odstavek 226. člena ZPP), na kar je bila na prvem naroku za glavno obravnavo s strani sodišča tudi opozorjena. Sodišče bi bilo dolžno poizvedbe opraviti šele, če bi stranka navedla razloge, zakaj podatkov sama ne more pridobiti. Teh v postopku ni navedla in glede na vso predloženo dokumentacijo s strani zavarovalnice ti očitno tudi ne obstajajo. Sodišče prve stopnje se je v sodbi opredelilo do vseh relevantnih dokazov za sprejeto odločitev, zgolj opustitev obrazložitve posameznih zavrnjenih dokaznih predlogov pa ne predstavlja kršitve, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

8Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa tudi ni podanih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče moralo paziti v okviru uradnega preizkusa, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo. Te je sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo in predstavljajo stroške sestave odgovora na pritožbo, povečane za materialne stroške in davek na dodano vrednost v skupni višini 545,58 EUR. Te stroške je dolžna tožnica toženki povrniti v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.