VSRS sklep II Ips 309/2011

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, naj tožnici plača znesek 12.694,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Izhajalo je iz stališča, da tožnica uveljavlja plačilo najemnine za opremo, ki se je nahajala v poslovnem prostoru, zato je kot temelj terjatve štelo najemno pogodbo za opremo (Aneks št. 1 k (pod)najemni pogodbi), ne pa določb o neupravičeni uporabi tuje stvari.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Ocenilo je še, da je najemna pogodba za opremo samostojna pogodba, ki ni odvisna od sklenitve in trajanja (pod)najemne pogodbe za poslovni prostor, čeprav se je imenovala Aneks št. 1 k (pod)najemni pogodbi. Zato je zaključilo, da je najemna pogodba za opremo kljub prenehanju pogodbe za poslovni prostor veljala še naprej, toženka pa je najemnino dolžna plačati ne glede na trditve, da opreme ni uporabljala.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je tukajšnje sodišče ugodilo in revizijo dopustilo glede (1) procesnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da se odpoved najemne pogodbe ni nanašala na najem opreme, kršilo določbe pravdnega postopka (7., 212., 214. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), in (2) materialnopravnega vprašanja glede povezanosti najemne pogodbe za opremo (Aneksa št. 1 k (pod)najemni pogodbi) s (pod)najemno pogodbo za poslovni prostor (Podnajemna pogodba št. 01/2001) ter glede morebitnega prenehanja najemne pogodbe za opremo.(1)

4Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženka vlaga revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka. Stroškov ne priglaša.

5Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

6Revizija ni dovoljena.

7Nad revidentko je bil 30. 8. 2013 začet stečajni postopek, zato je tedaj prišlo do prekinitve pravdnega postopka (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker je predmet pravde terjatev, ki vpliva na višino stečajne mase, se za njeno nadaljevanje uporabljajo pravila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ovir za izdajo odločbe o reviziji ni, saj se je stečajni postopek začel po vložitvi revizije in izteku roka za odgovor nanjo (drugi odstavek 207. člena ZPP), z objavo sklepa o preizkusu terjatev pa je prenehal tudi razlog prekinitve pravdnega postopka (prvi in drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP).

8Predmet revizijskega postopka je terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu (pravnomočni sodbi). Da bi jo toženka tudi po začetku stečajnega postopka (še) lahko izpodbijala, bi jo morala v stečaju prerekati (302. člen ZFPPIPP). Iz sklepa o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Mariboru St 822/2013 z dne 9. 5. 2014 in končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 8. 5. 2014 izhaja, da ta pogoj ni izpolnjen, saj je bila obravnavana terjatev v stečajnem postopku priznana. To nadalje pomeni, da bo ne glede na odločitev o reviziji poplačana iz stečajne mase, saj je podlaga za odločanje o plačilu terjatev v stečajnem postopku končni seznam preizkušenih terjatev.(2) Toženka je torej s priznanjem terjatve v stečaju (naknadno) izgubila tako pravico do revizije kot tudi pravni interes zanjo (prvi in drugi odstavek 374. člena ZPP).

9Nedovoljeno revizijo je sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 109/2011 z dne 5. 5. 2011.

Op. št. (2): Primerjaj N. Plavšak: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 77.