VSRS sodba VIII Ips 242/2015

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku. Odpravilo je odločbi tožene stranke, št. I-4034933 z dne 20. 4. 2012 in št. 2 4 4034933 z dne 21. 10. 2011 in hkrati ugotovilo, da je pri tožnici sicer še naprej podana III. kategorija invalidnosti in ima pravico do dela v polnem delovnem času na drugem delovnem mestu z omejitvami, s tem, da je sodišče te omejitve razširilo še na opravljanje dela nad višino ramen ter daljšo hojo in stojo. Zahtevek za priznanje I. kategorije invalidnosti in pravice do invalidske pokojnine ter podredni zahtevek za priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom in do delne invalidske pokojnine je sodišče zavrnilo. Prav tako je zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 19. 4. 2012 in z dne 21. 10. 2011, s katerima je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro.

2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo tožničine invalidnosti na podlagi preostale delovne zmožnosti in pravic na tej podlagi ter ugotovilo, da sodišče prve stopnje pri izdaji sodbe ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, s tem, da revizijske razloge uveljavlja zgolj zoper zavrnitev zahtevka za priznanje pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti oziroma podrednega zahtevka za priznanje pravico do dela v skrajšanem delovnem času in priznanje pravice do delne invalidske pokojnine. Sodišču druge stopnje očita, da je le pavšalno zavrnilo njene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo določenih za odločitev pomembnih dokazov. Tako se sodišče druge stopnje ni opredelilo do tega, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo do zdravstvene dokumentacije in strokovnih člankov ter kliničnih mnenj specialistke nevrologinje dr. A., da ni sledilo predlogu za zaslišanje navedene, da nezakonito ni sledilo predlogu za postavitev tujih izvedencev ter izvedenca anesteziologa, kot najbolj pristojnega za oceno tožničinega bolečinskega sindroma in da se sodišče ni opredelilo do predloga za pribavo mnenje izvedenca alergologa in imunologa. Graja ugotovitev sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo naknadno (po zaključku obravnave) posredovanega izvensodno pridobljenega izvedeniškega mnenja nevrologinje mag. A., čeprav je tožnica to mnenje ob zaključku obravnave, na kateri so bili zaslišani s strani sodišča imenovani izvedenci, izrecno napovedala. Sodišče je neutemeljeno štelo, da je bila tožnica ob predložitvi tega mnenja prekludirana. Prav tako je sodišče druge stopnje neutemeljeno in brez argumentov ugotovilo, da tožnica zaradi bolečinskega sindroma in alergij tudi sicer ni bila popolno nezmožna za delo. V zvezi s temi očitki uveljavlja bistvene kršitve v smislu prvega odstavka ter 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V posledici navedenih kršitev pa je sodišče tudi zmotno uporabilo določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) v zvezi z opredelitvijo pravic iz naslova invalidnosti.

4Revizija ni utemeljena.

5Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6Sodišče je zaradi preverjanja ugotovitev invalidske komisije druge stopnje o spremembah v tožničinem zdravstvenem stanju in v zvezi s tem preostali delovni zmožnosti, ki so bile podlaga za ugotovitev tožničinem invalidnosti III. kategorije s pravico do dela v polnem delovnem času na ustreznem drugem delovnem mestu z omejitvami, izvedlo dokaz z izvedeniškim mnenjem, ki so ga podali izvedenci, specialisti s področja psihiatrije, nevrologije, interne medicine ter ortopedije, člani Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po nalogu sodišča je bilo izvedeniško mnenje podano na podlagi za tožnico zbrane in dosegljive zdravstvene dokumentacije (tudi izvidov tožničine nevrologinje dr. A.), njenega osebnega pregleda ter upoštevaje tožničino zadnje delovno mesto vzdrževalec na pokopališču I., njeno poklicno usposobljenost ter delovno anamnezo. Izvedenci so bili po podaji pisnega izvedeniškega mnenja in njegove pisne dopolnitve glede na tožničine pripombe pred sodiščem tudi neposredno zaslišani in so na zaslišanju svoje ugotovitve še dodatno obrazložili. Tako je izvedenka psihiatrinja tudi na podlagi ugotovitev in mnenja izvedenke nevrologinje ugotavljala, da so kronične bolečine pri tožnici pretežno psihogenega in ne somatskega značaja in glede na problematiko in urejanje spadajo pretežno na področje psihiatrije ter se je s tem opredelila tudi do obravnave bolečin z vidika anesteziologije. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je bila tožničina alergičnost na nikelj in kobalt ter čebelje oziroma žuželčje pike ugotovljena šele v letu 2013 in ob zaključku spornega postopka za oceno invalidnosti pri toženi stranki še ni bila prisotna.

7Na podlagi navedenih ugotovitev revizija sodišču neutemeljeno očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z izvajanjem dokazov in ugotavljanjem pravno pomembnih dejstev pred sodiščem prve stopnje in glede zavrnitve pritožbenih navedb v zvezi s tem s strani sodišča druge stopnje. V zvezi s tožničino invalidnostjo sodišče utemeljeno ni izvajalo dokazov z oceno posameznih izvidov o tožničinem zdravstvenem stanju, podanih med njenim zdravljenjem in oceno strokovnih člankov, na katere se je tožnica sklicevala, saj je odredilo pribavo kompleksnega izvedeniškega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, da se pomen teh izvidov in mnenj oceni skupaj s siceršnjimi ugotovitvami izvedencev in je bilo ob podaji izvedeniškega mnenja to tudi storjeno. To velja tudi za izvide tožničine lečeče nevrologinje mag. A. Zato so neutemeljeni revizijski očitki, da se sodišče ni posebej opredeljevalo do posameznih izvidov in strokovnih mnenj oziroma, da je neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem tožničine nevrologinje. Ob obširnih obrazložitvah podanega izvedeniškega mnenja tožnica sodišču hkrati neutemeljeno očita neupravičeno zavrnitev dokaznega predloga za pribavo še dodatnega izvedeniškega mnenja tujih izvedencev. Ob prepričljivosti izvedeniškega mnenja tima izvedencev praktično najvišje medicinske pedagoške in znanstvene ustanove bi bilo iskanje dodatnih medicinskih izvedeniških mnenj v nasprotju z določbami 254. člena ZPP, pa tudi prvega odstavka 11. člena ZPP, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.

8S strani tožnice oziroma njenega pooblaščenca pribavljeno izvedeniško mnenje nevrologinje mag. A., pri kateri se je tožnica zdravila, ki ga je tožnica posredovala sodišču prve stopnje po zaključku obravnave, nima značaja dokaza z izvedencem v smislu določb 243. in 244. člena ZPP in bi ga bilo sicer, tudi če bi bilo pravočasno vloženo, mogoče upoštevati le kot del tožničinih navedb. Utemeljeno pa teh navedb tudi sodišče druge stopnje na podlagi vložene pritožbe ni upoštevalo, saj ni šlo za novosti, ki s strani tožnice ne bi bile že predhodno zatrjevane v postopku pred sodiščem prve stopnje. V bistvu so vse tožničine zdravstvene težave, ki jih navaja lečeča nevrologinja, ugotavljali tudi izvedenci, ki so podali s strani sodišča zahtevano izvedeniško mnenje, le da so učinek teh težav na tožničino delazmožnost oziroma invalidnost obrazloženo ocenili nekoliko drugače.

9Glede na ugotovitve izvedencev je sodišče utemeljeno vztrajalo pri razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu v polnem delovnem času z omejitvami in ji pri tem poleg ugotovljenih omejitev v postopku pri toženi stranki priznalo še dodatno omejitev za dela preko višine ramen in dela, ki bi zahtevala daljšo hojo in stojo.

10Sodišče je utemeljeno presojalo tožničino delazmožnost glede na njeno zdravstveno stanje pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke v začetku leta 2012. Tudi iz tožničinih navedb in ugotovitev izvedencev izhaja, da njeno zdravstveno stanje sicer ni stabilno. Morebitna poslabšanja in zdravstvene težave, ki naj bi se tožnici stopnjevale in pojavile po izdaji dokončne odločbe tožene stranke (težave v levi rami, alergija, spremembe na koži rok, urejanje prekomerne telesne teže) tožnica ne more uspešno uveljavljati v tem sporu, lahko pa te spremembe uveljavlja v novem postopku za priznanje dodatnih pravic iz naslova invalidnosti pri toženi stranki.

11Glede na navedeno v reviziji zatrjevani razlogi za nezakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.