UPRS sodba I U 570/2014

I. Tožbi se ugodi, delan odločba Upravne enote Kamnik št. 321-229/1995 z dne 17. 2. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Stroškovni zahtevek stranke z interesom A. se zavrne.

1Upravna enota Kamnik (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano delno odločbo zavrnila zahtevo članov agrarne skupnosti B. za vrnitev premoženja, odvzetega članom nekdanje B., in sicer parc. št. 601, 609/2, 644/1, 644/2, 644/3, 645/1, 1179 in 1187, vse k.o. ..., ter parc. št. 854, 855, 868/6, 873/139, 873/140, 873, 144, 873/131, 873/2, 852/2, 853/12, 853/11, 853/10, 852/3, 871/1, 859, 860, 852/1, 757, 427, 873/45, 873/46, 838 in 857/1, vse k.o. ... Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je v zadevi organ odločil v ponovnem postopku, po odpravi odločb z dne 14. 5. 2007, 4. 7. 2007, 20. 11. 2008, 6. 2. 2009 in 8. 6. 2009. V ponovnem postopku je odločil na podlagi stališča Vrhovnega sodišča (na primer sodne odločbe X Ips 281/2010 z dne 21. 9. 2011, X Ip 280/2010 z dne 21. 9. 2011, X Ip 413/2008 z dne 14. 4. 2010 itd.), da člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti B. po določbah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS) niso aktivno legitimirani za vrnitev premoženjskih pravic, odvzetih članom nekdanje B. Ponovno vzpostavljena in organizirana je bila solastniška agrarna skupnost, čeprav so imeli člani nekdanje agrarne skupnosti B. na odvzetem premoženju skupno lastnino z vzpostavljenimi deležnimi pravicami zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti B. niso identične s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti B. ob njihovem odvzemu.

2Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 25. 2. 2014 zavrnilo pritožbo članov agrarne skupnosti B. zoper izpodbijano delno odločbo prvostopenjskega organa.

3Tožniki v tožbi nasprotujejo stališču, da ni podana aktivna legitimacija članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti B. za zahtevo za vrnitev premoženja članov nekdanje agrarne skupnosti B. Menijo, da ni ovire, da se jim ne vrne v skladu z določbami ZPVAS premoženje, odvzeto članom nekdanje agrarne skupnosti B. Sodišču predlagajo, naj izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči, da se premoženje, ki je predmet te odločbe, vrne članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti B. v naravi, podrejeno pa, naj sodišče zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Sodišče je tožbo poslalo v odgovor kot strankama z interesom tudi Občini ... ter A. Odgovoril je A. V odgovoru je prerekal tožbene navedbe ter sodišču predlagal, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov postopka.

6Tožba je utemeljena.

7Sodišče ugotavlja, da je Ustavno sodišče v odločbi Up-527/13 in Up-621/13 z dne 10. 6. 2015 (pri reševanju ustavnih pritožb tožnikov v zadevi vračanja premoženja članov nekdanje B.) zavzelo drugačna ključna materialnopravna stališča od tistih, na katerih temelji izpodbijana odločba (ki je sledila dotedanji upravno sodni praksi). Bistvene razloge za odločitev sodišče v nadaljevanju povzema.

8Iz določb ZPVAS izhaja, da so vrnitev odvzetih premoženjskih pravic upravičeni zahtevati le člani nekdanjih agrarnih skupnosti oziroma njihovi pravni nasledniki, ob pogoju, da so člani ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti. Za vprašanje aktivne legitimacije članov ponovno vzpostavljene B. tako ni pomembna oblika lastninske organiziranosti te agrarne skupnosti (12. točka obrazložitve).

9V času podržavljenja je bilo premoženje nekdanjih agrarnih skupnosti glede na obliko njihove lastninske organiziranosti bodisi v skupni lasti njihovih članov bodisi so ga imeli člani agrarnih skupnosti v solastnini. Ker je bilo na podlagi predpisov iz 1. člena ZPVAS premoženje odvzeto agrarnim skupnostim in ne njihovim članom, za sam odvzem premoženja ni bilo pomembno, ali so člani posamezne agrarne skupnosti v času odvzema svojo lastninsko pravico na premoženju izvrševali kot skupno lastnino ali kot solastnino. Za dosego temeljnega namena ZPVAS, ki je v tem, da se omogoči vrnitev odvzetega premoženja oziroma pravic v enakem obsegu, kot so bile podržavljene, in sicer na način, da se (po predhodni ponovni vzpostavitvi in organiziranju ob podržavljenju ukinjenih agrarnih skupnosti) vzpostavi enako lastninskopravno stanje, kot je bilo pred odvzemom, zato ni pomembno, ali se članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lastninska pravica vrne kot njihova skupna lastnina ali kot solastnina. Z vidika cilja, ki ga zasleduje ZPVAS, je bistveno le, da se premoženjske pravice (tudi lastninska pravica) z odločbo upravnega organa vrnejo članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti v obsegu, ki je enak obsegu odvzetih premoženjskih pravic (prvi stavek drugega odstavka 8. člena ZPVAS), in sicer v taki obliki, da jih bodo člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko izvrševali na način, ki ga (upoštevaje pravila nekdanje agrarne skupnosti in veljavno stvarnopravno zakonodajo) določijo v svojih pravilih. Iz določb ZPVAS ne izhaja, da je odvzete premoženjske pravice mogoče članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti vrniti le v primeru, če so v sporazumu o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti določili enako obliko izvrševanja lastninske pravice, kot je bila v času podržavljenja. Prav tako ne izhaja, da bi morala biti v tem sporazumu sploh opredeljena oblika lastninske organiziranosti ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti. Glede na temeljni namen ZPVAS in upoštevaje prvi odstavek 5. člena ZPVAS je za presojo, ali so člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti upravičeni do vrnitve odvzetih premoženjskih pravic, bistveno, da so pravna razmerja med člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti (v pravilih) urejena enako, kot so bila urejena v nekdanji agrarni skupnosti v času odvzema premoženja. Ker pa ureditev notranjih pravnih razmerij v agrarni skupnosti po naravi stvari vsebuje tudi ureditev, v kakšni obliki bodo člani agrarne skupnosti izvrševali s pravnomočno odločbo vrnjene premoženje pravice, ZPVAS omogoča, da v pravilih (in ne v sporazumu o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti) določijo tudi način izvrševanja lastninske pravice, ki je predmet vrnitve, pri čemer pa morajo upoštevati veljavno stvarnopravno zakonodajo (13. točka obrazložitve).

10Iz ZPVAS tudi ne izhaja zahteva, da člani agrarne skupnosti že ob njeni ponovni vzpostavitvi v pravilih določijo način izvrševanja premoženjskih pravic, ki jim bodo vrnjene v postopku na podlagi določb ZPVAS, saj ureditev ZVPAS temelji na predpostavki, da agrarna skupnost ob njeni ponovni vzpostavitvi nima še nobenega premoženja, njeni člani pa tudi ne nikakršnih premoženjskih pravic, saj jim bodo te (če bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji) vrnjene šele s pravnomočno odločbo. Zato v pravilih agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi še niti ne morejo določiti obsega in vrste premoženjskih pravic, ki jim bodo pripadale šele na podlagi pravnomočne odločbe, oziroma še ne morejo določiti, v kakšni obliki bodo izvrševali svojo (še ne vrnjeno) lastninsko pravico na premoženju, prav tako tudi še ne morejo opredeliti kriterijev za določitev deležev posameznih članov na premoženju agrarne skupnosti (če gre za vrnitev skupne lastnine). Temu izhodišču sledi tudi ureditev Pravilnika o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (2. člen, prvi in drugi odstavek) (14. točka obrazložitve).

11Glede na navedeno torej oblika lastninske organiziranosti agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi ni pomembna za presojo, ali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi ZPVAS. Ker člani agrarne skupnosti premoženjske pravice, ki jim bodo vrnjene s pravnomočno odločbo, skladno z določbami ZPVAS lahko izvršujejo le na enak način, kot so svoje premoženjske pravice na odvzetem premoženju izvrševali člani nekdanje agrarne skupnosti ob podržavljenju, za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v obravnavanih zadevah ni pravno pomemben niti zapis v Sporazumu, da je B. organizirana kot solastinska skupnost, niti to, da ob ponovni vzpostavitvi B. Statut še ni vseboval ureditve načina izvrševanja premoženjskih pravic, ki bodo njenim članom s pravnomočno odločbo vrnjene na podlagi določb ZPVAS. Glede na namen ZVPAS navedeno tudi ne more biti ovira, da odvzete lastninske pravice ne bi bilo mogoče članom ponovno vzpostavljene B. vrniti v obliki, kot je bila podržavljena, torej kot skupno lastnino (15. točka obrazložitve).

12Ustavno sodišče je zaključilo, da razlagati lastninskopravna upravičenja članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti B. drugače, kot je v odločbi obrazložilo, pomeni razlagati lastninskopravna upravičenja navedenih ožje od namena, ki ga je z ureditvijo ZPVAS zasledoval zakonodajalec, in pomeni poseg v njihovo pravico iz 33. člena Ustave (16. točka obrazložitve).

13Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo, ki po povedanem temelji na drugačnih materialnopravnih stališčih organa, odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek.

14Ker je stranka z interesom Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov nastopala na strani toženke in predlagala zavrnitev tožbe, je sodišče njen stroškovni zahtevek ob smiselni uporabi 154. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi z 22. členom ZUS-1 zavrnilo.