5. člen ZPVAS

Pogoj za dedovanje premoženja in premoženjskih pravic, ki so bile podržavljene bivšim agrarnim skupnostim, je, da je bilo premoženje upravičencem vrnjeno, in sicer po postopku in na način, kot ga je določal ZPVAS. Nekdanji člani agrarnih skupnosti oz. njihovi pravni nasledniki so morali najprej ponovno vzpostaviti agrarno skupnost in jo registrirati po postopku, določenem v členih 2 – 7 ZPVAS. Nato so morali uveljavljati vračilo tistega obsega pravic, ki so jih imeli sami oz. njihovi pravni predniki ob podržavljenju. Premoženje in premoženjske pravice so bile z odločbo upravnega organa vrnjene fizični osebi, kateri so bile odvzete. Če prejšnji člani, njihovi dediči oz. pravni nasledniki niso uveljavljali vračanja lastninske pravice v celoti, so ostale oz. postale nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na območju katere ležijo (8. člen ZPVAS). Zmotno je pritožnikovo prepričanje, da je mogoče zatrjevane napake, ki naj bi jih upravni organ zagrešil v postopku vračanja premoženja po določbah ZPVAS, odpravljati v drugem – zapuščinskem postopku po upravičencu, ki ni bil upoštevan v pravnomočni upravni odločbi. Morebitne nepravilnosti v posto

Organ je sprejel pravilen zaključek, da tožnikom ni mogoče priznati lastnosti stranke ali stranskega udeleženca v postopku vračanja odvzetih premoženjskih pravic po ZPVAS. Ta zakon namreč daje aktivno legitimacijo za vložitev tovrstne zahteve članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu (8. člen ZPVAS). Po ZPVAS in ZDen se pravno nasledstvo presoja glede na določbe zakona o dedovanju, ne pa na prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo z nakupom kot pravnim poslom. Prva tožnica bi morala ob pravočasni vložitvi zahteve izkazati tudi, da je članica agrarne skupnosti, kar pa ni.

Oblika lastninske organiziranosti agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi ni pomembna za presojo, ali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi ZPVAS. Ker člani agrarne skupnosti premoženjske pravice, ki jim bodo vrnjene s pravnomočno odločbo, skladno z določbami ZPVAS lahko izvršujejo le na enak način, kot so svoje premoženjske pravice na odvzetem premoženju izvrševali člani nekdanje agrarne skupnosti ob podržavljenju, za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v obravnavanih zadevah ni pravno pomemben niti zapis v Sporazumu, da je agrarna skupnost organizirana kot solastninska skupnost, niti to, da ob ponovni vzpostaviti agrarne skupnosti Statut še ni vseboval ureditve načina izvrševanja premoženjskih pravic, ki bodo njenim članom s pravnomočno odločbo vrnjene na podlagi določb ZPVAS.

Po 4. odstavku 7. člena ZPVAS morajo agrarne skupnosti organu, ki vodi register, sporočiti spremembe podatkov, o katerih se vodi register, vendar pa zakon ne določa, da bi registrski organ moral o sporočenih spremembah podatkov odločati v upravnem postopku. Zato je odločanje o vpisu agrarne skupnosti in njenih članov v register agrarnih skupnosti in njihovih članov z odločbo, izdano v upravnem postopku, enkratno dejanje. Po tem, ko se o vpisu agrarne skupnosti v register agrarnih skupnosti odloči v upravnem postopku - kajti v javnem interesu je ponovno organiziranje agrarnih skupnosti, da se njihovim članom lahko vrnejo premoženjske pravice, ki so bile njim ali njihovim pravnim prednikom odvzete - pa registracija sprememb podatkov, o katerih se vodi register, glede na določbe ZPVAS ni upravna zadeva (4. odstavek 7. člena ZPVAS), po mnenju sodišča pa to tudi ni glede na naravo stvari, pač pa gre pri tem za upravno delovanje, ki ne rezultira v izdaji upravnega akta.

Za vračilo pravic po ZPVAS mora biti izkazana istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic in v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti. Če so bili člani nekdanje agrarne skupnosti lastniki premoženja, je mogoče tako vrniti le skupno lastnino članov.

Člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti so le osebe, ki sklenejo sporazum o njeni ponovni vzpostavitvi. Če revizijski očitek o kršitvi določb postopka v upravnem sporu ni obrazložen, je brez razlogov. Utemeljenosti očitka zato niti ni mogoče preizkusiti.

Ker lahko po 8. členu ZPVAS prošnjo za vračilo premoženja članom nekdanje agrarne skupnosti vložijo le člani (prejšnji člani ali njihovi pravni nasledniki) ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, tožnik pa to ni, tožnik nima pravnega interesa, da v postopku vračanja premoženja članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti sodeluje kot stranka ali stranski udeleženec, zato se mu tudi ne vroči odločbe o vračanju premoženja; prav tako iz istih razlogov ni upravičena oseba za predlaganje obnove postopka, ki se je končal z odločbo o vrnitvi premoženja agrarne skupnosti.