12. člen ZPVAS

Če niti zapustnik niti nihče od njegovih pravnih naslednikov ni uveljavljal vračila (so)lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile zapustniku kot članu nekdanje agrarne skupnosti odvzete ob podržavljenju (primerjaj četrti in peti odstavek 8. člena ZPVAS), sploh ne more priti do dedovanja navedenega premoženja.

Agrarna skupnost po izrecni določbi drugega odstavka 2. člena ZPVAS ni pravna oseba; je sicer pravna skupnost ter iz nje izvirajo določeni pravni učinki, a nikakor ne takšni, da bi bila nosilec stvarno pravnih pravic (11. člen ZPVAS). Celo v primeru, če bi bilo pri nepremičnini v zemljiški knjigi vpisano ime agrarne skupnosti (vendar v konkretnem primeru ni tako), bi bili nosilci pravic in obveznosti še vedno solastniki te nepremičnine; bodisi kot lastniki (1. alineja 12. člena ZPVAS) bodisi kot skupni lastniki (2. alineja 12. člena ZPVAS). Upravna organa imata sicer prav, ko navajata, da je skladno z 32. členom Pravil agrarne skupnosti za zastopanje in predstavljanje agrarne skupnosti upravičen predsednik upravnega odbora in da zbor agrarne skupnosti lahko določi ali pooblasti drugo osebo, ki bo zastopala in predstavljala agrarno skupnost proti tretjim osebam, vendar odgovora na vprašanje, kdo lahko sodeluje v postopku pri izvedbi geodetskih storitev in v upravnem postopku, ki ga vodi geodetska uprava, po presoji sodišča ne gre iskati v ZPVAS, Pravilniku in Pravilih, temveč v ZEN, ki kot lex specialis ureja obravnavano področje.

Uveljavljeni individualistični koncept lastnine ne omogoča vrnitve stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom, kakšna je agrarna skupnost, temveč se stvarne pravice vračajo individualno določenim subjektom, konkretno članom agrarne skupnosti kot skupna lastnina. V primeru skupne lastnine pa deleži niso določeni. Za odločitev o dedovanju pozneje najdenega premoženja ni potreben izračun nujnih deležev in vračun vrednosti daril (glej 28. in 52. člen ZD), zato ocena vrednosti naknadno najdene zapuščine ni eno od pravno odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa (ta vrednost je bila ocenjena le z namenom odmere sodne takse).

Nepremičnina nekdanje Agrarne skupnosti Š. Z. je na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih (Ur. l. LRS, št. 52/1947) z dnem njegove uveljavitve (to je dne 20.12.1947) postala splošno ljudsko premoženje. Do podržavljenja je prišlo na podlagi zakona (1. člen Zakona o agrarnih skupnostih). Izdaja posebne odločbe ni bila potrebna. V skladu z individualističnim konceptom lastnine lahko gredo stvarne pravice le individualno določenim subjektom (v konkretnem primeru članom agrarne skupnosti), ne pa kolektivnim pravnim subjektom, kakršen je agrarna skupnost. Le individualni pravni subjekti se nato kot nosilec pravic lahko vpisujejo tudi v zemljiško knjigo. Vpis imena agrarne skupnosti v zemljiško knjigo, o katerem govori 12. člen ZPVAS ima zgolj pomen vpisa pravnega dejstva (zato, da se iz zemljiške knjige jasno vidi, za kakšno naravo premoženja gre).

Namen ponovne vzpostavitve agrarnih skupnosti je v vrnitvi premoženja, ki je bilo primarno odvzeto agrarnim skupnostim in le posredno članom teh skupnosti, in vrnitvi drugih premoženjskih pravic. Uveljavljanje odškodnine po 10. členu ZPVAS pomeni skupno uresničevanje interesov članov oziroma način upravljanja premoženja članov, zato jo lahko uveljavljajo tudi agrarne skupnosti, s tem pa se tudi osmišlja institut podelitve sposobnosti biti stranka po tretjem odstavku 76. člena ZPP za konkretno pravdo.

Oblika lastninske organiziranosti agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi ni pomembna za presojo, ali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi ZPVAS.

Res je, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa ni bila nujna vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa to tudi ne pomeni, da je izpodbijana odločba že dokončna rešitev vprašanja lastninske pravice na spornem delu vrnjenih nepremičnin (o tem pa – torej za vprašanje lastninske pravice - nedvomno gre), saj se o tem (še) lahko odloča v (matičnem) pravdnem postopku.

Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da premoženje spada v zapuščino, saj negativnega dejstva ni mogoče dokazovati.

V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.

Odločba o statusu kmeta je ugotovitvene narave, torej ne konstitutivne, s katero bi se ustanavljal status kmeta z izdajo odločbe. Neobstoj odločbe o statusu kmeta ob sprejemu ponudbe torej ne pomeni, da kupec v tem časovnem trenutku ni izpolnjeval statusa kmeta. Odločba o vrnjenem premoženju je bila v obravnavanem primeru pravnomočna pred podano ponudbo. Ob sprejemu ponudbe je bil kupec pravno lastnik vrnjenih nepremičnin, ki mejijo na prodajane.

V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.

Agrarna skupnost ne more stvarnopravno razpolagati z nepremičninami, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, četudi so ti člani agrarne skupnosti.