VSL sodba II Cpg 715/2015

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se v razmerju med stečajnim dolžnikom in toženo stranko razveljavi učinek sklenitve in izvršitve dogovora o prevzemu dolga z dne 21. 9. 2012, kot izhaja iz knjižbe T-12-0563 na podlagi Pogodbe o prevzemu dolga št. CLP12-508, na temelju katerega je tožeča stranka priznala in pobotala plačila prevzemnika s terjatvijo tožene stranke do tožeče stranke in vzpostavila obveznost tožeče stranke do prevzemnika, s čimer je tožena stranka prejela nadomestno izpolnitev svoje terjatve po računu št. 002/2011 z dne 3. 4. 2012 v znesku 4.000,00 EUR. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati znesek v višini 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 2012 do plačila (1. točka izreka sodbe). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v znesku 288,77 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za plačilo dalje (2. točka izreka sodbe).

2Tožeča stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta tožeča stranka (stečajni dolžnik) in C. d. d. sklenili Pogodbo o prevzemu dolga (priloga A4 spisa), na podlagi katere je C. d. d. kot prevzemnica dolga toženi stranki (upniku stečajnega dolžnika) plačala račun št. 002/2011 z dne 3. 4. 2012 v višini 4.000,00 EUR (priloga A5 spisa).

7Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da izpodbijani pravni posel izpolnjuje t. i. objektivni pogoj izpodbojnosti, ker z njim ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika (prva alineja 1. točke prvega odstavka 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Deloma sicer drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da so se s prevzemom dolga in plačilom le-tega zmanjšale obveznosti tožeče stranke (stečajnega dolžnika), ki se bodo poplačale iz izkupička stečajne mase, vendar pa je tožeča stranka trdila, da se je s tem vzpostavila terjatve prevzemnice dolga do tožeče stranke (stečajne dolžnice). To pa pomeni, da je izpodbijano pravno dejanje nevtralno za položaj stečajnega dolžnika (tožeče stranke) oz. obseg stečajne mase. S pogodbo o prevzemu dolga se je namreč v razmerju do tožeče stranke spremenil le upnik - pred sklenitvijo pogodbe je bila upnik tožena stranka, po plačilu po pogodbi o prevzemu dolga pa je na mesto tožene stranke stopila C. d. d. (tožeča stranka sama navaja, da se je s tem pravnim poslom „vzpostavila“ obveznost tožeče stranke do prevzemnice dolga).

8Po prepričanju višjega sodišča z izpodbijanim pravnim dejanjem tožena stranka tudi ni pridobila ugodnejših pogojev za plačilo svoje terjatve (druga alineja 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Ta kriterij je namreč izpolnjen, če je bil (bo) posamezni upnik poplačan iz premoženja stečajnega dolžnika pod boljšimi pogoji kot ostali upniki stečajnega dolžnika. Vendar v konkretnem primeru ni bilo tako, saj tožena stranka plačila ni prejela od stečajnega dolžnika (iz stečajne mase), temveč od druge pravne osebe (C. d. d.). Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka sploh ni pojasnila vloge C. d. d., ki bi npr. lahko bila dolžnik tožeče stranke in bi namesto plačila svojega dolga v korist stečajne mase, toženi stranki plačala dolg tožeče stranke. Tožeča stranka tudi ni zatrjevala, da je bila tožena stranka de facto poplačana iz njenega premoženja (stečajnega dolžnika), ker bi bilo npr. to premoženje izločeno in preneseno na C. d. d. zaradi poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Tega pravnega posla tožeča stranka ni izpodbijala, niti ni zanj navedla nobene trditvene podlage. Šele v pritožbi smiselno navaja, da je prevzemnica dolga določene upnike poplačala iz premoženja tožeče stranke, ki ga je le-ta preusmerjala na prevzemnico dolga, vendar višje sodišče teh prepoznih navedb ne more več upoštevati (453. člen ZPP v zvezi s 452. členom ZPP).

9Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP), stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti že v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), v eni nadaljnji vlogi pa lahko odgovori na navedbe druge stranke (452. člen ZPP). To pomeni, da sicer lahko tožeča stranka v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, vendar lahko v njej le odgovori na navedbe druge stranke, ne more pa navajati dejstev, ki so potrebna za sklepčnost tožbenega zahtevka. Če je tožbeni zahtevek nesklepčen, lahko sodišče o njem odloči nemudoma po prejemu odgovora na tožbo. Sodišču namreč ni treba čakati na pripravljalno vlogo stranke v primerih, če je mogoče o tožbenem zahtevku odločiti že po prejemu odgovora na tožbo.(1) Kot že pojasnjeno, je tožeča stranka zatrjevala (le), da je pravni posel izpodbojen, ker je namesto nje (stečajne dolžnice) dolg toženi stranki poplačala druga pravna oseba, tak zahtevek pa že po materialnem pravu ni utemeljen, četudi bi se vsa dejstva izkazala za resnična. Tožeča stranka pa nesklepčnosti ne bi mogla odpraviti z vložitvijo pripravljalne vloge, saj bi morala vsa dejstva in dokaze, potrebne za utemeljitev zahtevka, navesti že v tožbi, zato so njene pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

10Višje sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo, ker niso pravno pomembne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). To velja predvsem za pritožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje t. i. subjektivni pogoj izpodbojnosti (da je bila pogodba o prevzemu dolga sklenjena v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, da je tožena stranka plačilo svojih terjatev prejela z zamudo in na neobičajen način, da je s pogodbo soglašala, da njeni delavci niso prejeli plač od septembra 2012, da gre za neobičajen način plačila, ker je tožena stranka plačila prejela od tretje osebe, ...).

11Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Enako velja za toženo stranko, saj odgovor na pritožbo ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

--------

Op. št. (1): N. Betetto in dr. v Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 721.