VSC sklep I Ip 280/2015

I. Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 16. 1. 2015 v I. in IV. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 3. 6. 2015 se delno ugodi in se v izpodbijani I. in IV. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi in se sklep z dne 16. 1. 2015 v II. točki izreka, kjer je dovoljeno nadaljevanje izvršbe, razveljavi, upnik pa mora v roku 8 dni povrniti dolžniku 169,60 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku prostovoljnega izpolnitvenega roka dalje.

V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanih točkah (II. in III. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 6. 2015 potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

K I. točki izreka

1S sklepom z dne 16. 1. 2015 je sodišče prve stopnje v I. točki izreka dovolilo prenos zarubljene terjatve dolžnika do plačila kupnine od kupcev D. R., davčna številka ... in T. G., davčna številka ... nepremičnin parc. št. *45/0, 508/0, 512/0, 29/0, *41/4, 510/0, *3/0, 353/0, 22/0, 513/0, 21/0, 516/0, 467/0, 460/0, 24/0, 468/0, 515/0, *2/0, 23/0, 1159/0, 1157/0, 26/0, 376/0, 19/0 vse k.o. ... v korist katerih je bil dne 18. 4. 2014 zaznamovan vrstni red za pridobitev lastninske pravice na vseh navedenih parcelah, v izterjavo upniku, za poravnavo zavarovane terjatve ter nad zavarovano terjatvijo do višine izvršljivih terjatev upnika, toda nekvarno za morebiti prej pridobljene pravice, v II. točki izreka je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom: rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari ter s prodajo in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo, v III. točki je za izvršitelja določilo M. B. in v IV. točki izreka odločilo, da mora dolžnik v roku 8 dni upniku povrniti 140,64 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2Zoper I. in IV. točko izreka se je pravočasno pritožil dolžnik in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in zavrne dovolitev prenosa zarubljene terjatve. Navaja, da je slučajno izvedel, da je proti njemu vodena izvršba in tudi že opravljen premičninski rubež. Opozarja, da že dlje časa ne živi na naslovu ..., ne ve, ali mu je sodišče poskušalo vročiti sam sklep ali ne, saj mu je bil vročen šele 25. 2. 2015 na sodišču. Sklepa P 91/2014 z dne 14. 7. 2014 ni nikoli prejel, zato se ne strinja, da sodišče opravi kakršenkoli prenos zarubljene terjatve. Tudi z zamudno sodbo P 91/2014 z dne 8. 10. 2014 je bil prvič seznanjen šele dne 25. 2. 2015. V času vročanja tožbe oz. zamudne sodbe že dolgo ni več živel na naslovu I. niti ni na tem naslovu živel v času vložitve predloga za izvršbo oz. izdaje izpodbijanega sklepa. Na navedenem naslovu dolžnik ne prebiva že od leta 2013. Podal je predlog za obnovo postopka v pravdnem postopku. Predlaga razveljavitev sklepa in zavrnitev predlaganega prenosa zarubljene terjatve, saj za izdajo takšnega sklepa niso izpolnjeni pogoji, vse s stroškovno posledico za upnika. Preglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Predmet tega pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka, s katerim je dovolilo prenos zarubljene terjatve dolžnika do dolžnikovih dolžnikov v izterjavo upniku in odločitev o stroških izvršilnega predloga v IV. točki izreka.

5Pritožba utemeljeno opozarja, da za izdajo sklepa o prenosu terjatve ni bilo izpolnjenih pogojev. Glede na obrazložitev sodišča prve stopnje je razbrati, da je očitno sodišče prve stopnje štelo, da je bila s sklepom o začasni odredbi že zarubljena terjatev dolžnika do dolžnikovih dolžnikov in ob tem nadalje razlogovalo in štelo, da ker ima (pravnomočni) sklep o izvršbi v skladu z določbo 268. členu ZIZ učinek sklepa o izvršbi, pomeni izdani sklep o začasni odredbi že dovoljeno izvršbo z rubežem denarne terjatve. Takšno pravno razlogovanje sodišča prve stopnje pa je zmotno. Najprej zato, ker s konkretnim sklepom o začasni odredbi ni bil opravljen rubež terjatve, saj to ne izhaja niti iz izreka sklepa o začasni odredbi samega, poleg tega pa je takšno razlogovanje zmotno tudi zato, ker se z začasno odredbo po drugem odstavku 271. člena ZIZ ne pridobi zastavne pravice na predmetu zavarovanja (v konkretnem primeru na terjatvi dolžnika do dolžnikovih dolžnikov), kar pa je po določbi tretjega odstavka 107. člena ZIZ bistvena vsebina rubeža denarne terjatve, rubež denarne terjatve pa obvezno izvršilno dejanje pred prenosom (prvi odstavek 115. člena ZIZ). Iz spisa niti iz izvršilnega predloga upnika ne izhaja, da bi bila predhodno že dovoljena izvršba z rubežem denarne terjatve, zato dolžnik utemeljeno navaja, da za prenos terjatve ni pogojev. K temu pa pritožbeno sodišče še dodaja in pojasnjuje, da določba 268. člena ZIZ res določa, da ima v primeru, kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi, kar pa ne pomeni, da sklep o izdani začasni odredbi predstavlja izvršilni naslov za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku, ampak to, da mora imeti že sam vse obvezne sestavine izvršilnega sklepa (tudi sredstvo izvršbe), da je začasno odredbo, ki je sredstvo (le) zavarovanja denarne terjatve, mogoče realizirati oziroma izvršiti v postopku, v katerem je bila izdana. Začasne odredbe zato tudi ni mogoče dopolnjevati s sredstvom in predmetom izvršbe v izvršilnem postopku.

6Zato je bilo potrebno ob obrazloženem ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki in posledično tudi v stroškovni odločitvi v IV. točki izreka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

K II. točki izreka

7Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 3. 2015 v I. točki izreka zavrnilo ugovor dolžnika, ki ga je ta glede na pravni pouk vložil zoper II. točko izreka sklepa z dne 16. 1. 2015 (zoper dovoljeno nadaljevanje izvršbe z rubežem premičnin), v II. točki izreka je zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, v III. točki izreka je zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe in v IV. točki izreka odločilo, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v višini 238,51 EUR, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po pooblaščencu, uveljavljal je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika ugodi, da ugodi predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, da ugodi predlogu dolžnika za odlog izvršbe in da odloči, da mora upnik dolžniku povrniti izvršilne stroške, podrejeno pa, da sklep v celoti razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse pa s stroškovno posledico za upnika. Uvodoma ponavlja, da ne živi na naslovu I. in da teh navedb sodišče ni v ničemer upoštevalo, saj še vedno navaja naslov I., ki pa niti ne obstaja. Nadalje opozarja, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni navedel nobenega pravno relevantnega ugovornega razloga, ki bi se nanašal na novo dovoljeno sredstvo izvršbe oziroma predmet izvršbe, saj je v ugovoru navedel, da izvršilni naslov ni pravnomočen in izvršljiv in torej sodišče ne bi smelo izdati sklepa. Opozarja, da iz izreka sklepa z dne 16. 1. 2015 ne izhaja, da bi bil predhodno izdan kakršenkoli sklep o dovolitvi izvršbe v izvršilni zadevi, na podlagi katerega je sodišče dovolilo nadaljevanje oziroma prenos terjatve, zato je dolžnik povsem utemeljeno podal ugovor. Sodišče celo v obrazložitvi navede, da naj bi bil ta sklep edini. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da ni izkazal verjetnosti, da bi mu s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva oz. težko nadomestljiva škoda. Obrazlaga, da je nedvomno navedel vse potrebne relevantne razloge za odlog izvršbe, saj je jasno, da ker je predlagana izvršba na premičnine dolžnika, da bo dolžniku nastala škoda, ker očitno izvršitelj rubi stvari, ki niso v njegovi lasti in torej nastajajo nepotrebni stroški, pri čemer nedvomno ni namen izvršilnih postopkov povzročanje nepotrebnih stroškov strank, saj ne gre le za stroške in škodo, ki nastane dolžniku. Sodišče očitno povsem spregleda, da če upnik ni utemeljeno terjal oziroma rubil dolžnika, kar je dolžnik jasno izpostavil in v zvezi s tem predložil tudi dokaze, da bo dolžniku z nadaljevanjem izvršbe nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Sodišče je nepravilno zavrnilo tudi predlog dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti z zaključkom, da ni jasno, kaj je dolžnik predlagal. Poudarja, da je jasno, da se predlog nanaša na vse sklepe, ki so bili izdani v predmetnem izvršilnem postopku glede na njegova dokazovanja in zatrjevanja, da na naslovu I. ne biva že vse od sklenitve sodne poravnave v P 83/2013 leta 2013. Dolžnik zatrjuje, da je iz njegove vloge jasno razvidno, kaj je predlagal in na kaj se nanaša sam predlog, saj je sodišče napravilo napako, ko je vročalo sklepe na naslove, ki ne obstajajo oziroma kjer dolžnik ne živi. Sodišče zmotno navaja, da je izdalo zgolj en sklep, saj je bilo v postopku izdanih več sklepov. Sodišče je upniku tudi priznalo 238,51 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov. Glede stroškov upnika je potrebno upoštevati, ali so bili potrebni za izvršbo, potrebnosti stroškov pa v obrazložitvi sklepa sodišče ni presojalo. Priglasil je pritožbene stroške.

9Upnik je odgovoril na pritožbo in se zavzemal za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

10Pritožba je delno utemeljena.

11Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka zavrnilo predlog za odlog izvršbe. Pravilno je zaključilo, da dolžnik ni izkazal niti zatrjeval nastanka težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode. Pri tem je pravilno razlogovalo, da škoda, ki nastane zaradi izvršbe, sama po sebi še ne predstavlja tiste škode, ki je zahtevana v prvem odstavku 71. člena ZIZ, poleg tega pa dolžnik niti ni zatrjeval lastne škode, saj je navajal, da se mu rubijo stvari, ki niso v njegovi lasti. Zato pritožnik zgolj s ponavljanjem navedbo izpolnjenih pogojih za odlog izvršbe ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, ki jo je obrazložilo v točkah 10, 11 in 12 obrazložitve sklepa z dne 3. 6. 2015.

12Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti (III. točka izreka sklepa) z razlogom, da dolžnik ni določno navedel na kateri sklep se predlog nanaša. Pravilno je navedlo, da v predmetnem izvršilnem postopku sklep z dne 16. 1. 2015 ni pravnomočen. Ob tem je še dodati, da lahko klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti v skladu z 42. členom ZIZ odpravi samo tisto sodišče, ki je odločbo izdalo, v kolikor je pritožnik s predlogom meril na razveljavitev klavzul pravnomočnosti v pravdni zadevi P 91/2014 oziroma klavzul pravnomočnosti izvršilnega naslova.

13Ker se je pritožba zoper II. in III. točko izreka sklepa z dne 3. 6. 2015 izkazala za neutemeljeno in ker pritožbeno sodišče v teh delih tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 15. členom ZIZ, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v II. in III. točki izreka potrdilo sklep z dne 3. 6. 2015 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Sodišče prve stopnje je v točki I. izrekla sklepa z dne 3. 6. 2015 zavrnilo ugovor dolžnika, vložen zoper II. točko izreka sklepa z dne 16. 1. 2015. Obrazložilo je, da je zoper sklep o nadaljevanju izvršbe možno ugovarjati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom oziroma na novih predmetih, o čemer je bil dolžnik v pravnem pouku tudi pravilno opozorjen, vendar pa takšnih razlogov v ugovoru ni navedel, zaradi česar ugovor ni utemeljen. V zvezi z uogovornimi navedbami o nepravilni vročitvi pa je obrazložilo, da bi bil s temi trditvami uspešen samo v primeru, če bi dokazal, da je uspel s predlogom za obnovo pravdnega postopka v katerem je bila izdana zamudna sodba.

15Dolžnik utemeljeno pritožbeno navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, čeprav izvršbe zaradi izterjave upnikove denarne terjatve s sklepom sploh še ni dovolilo. Kot je bilo v tej odločbi že obrazloženo, je sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo določbo 268. člena ZIZ in posledično očitno nepravilno štelo, da je bil s pravnomočnim sklepom o začasni odredbi tudi že dovoljen rubež denarne terjatve dolžnika do dolžnikovih dolžnikov. Na tem mestu pritožbeno sodišče zgolj v pojasnilo ob obrazloženem še navaja, da začasna odredba pomeni le zavarovanje (v konkretnem primeru denarne) terjatve in ne more predstavljati dovolitve izvršbe po izvršilnem naslovu.

16Ker se nadaljevanje izvršbe po določbi 34. člena ZIZ lahko dovoli šele po tem, ko je bila predhodno izvršba že dovoljena, kar pa v konkretnem primeru ni bila, je pritožbeno sodišče zato utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo in sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika ugodilo in razveljavilo II. točko izreka sklepa z dne 16. 1. 2015 o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

17Posledično je pritožbeno sodišče, ker je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo in ugodilo ugovoru odločilo o stroških ugovornega postopka. Dolžniku je priglasil, pritožbeno sodišče pa mu je v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) prisodilo nagrado za ugovor po tar. št. 3468 ZOdvT v višini 117,00 EUR, stroške po tar. št. 6002 ZOdvT v pavšalnem znesku 2,34 EUR, 22 % DDV na odvetniške storitve v višini 26,25 EUR in plačano sodno takso za ugovor v višini 24,00 EUR, skupaj torej 169,60 EUR. Dolžnik je zahteval tudi zakonske zamudne obresti, zato je pritožbeno sodišče dolžniku prisodilo tudi zakonske zamudne obresti, ki pa začnejo teči šele po izteku osemdnevnega prostovoljnega izpolnitvenega roka. Ker upnik v ugovornem postopku ni bil uspešen, sam krije stroške odgovora na ugovor (peti odstavek 38. člena ZIZ).

18Sodišče prve stopnje bo moralo ob sprejetih odločitvah pritožbenega sodišča tako o utemeljenosti celotnega predloga upnika ponovno odločiti in pri tem upoštevati poleg določb ZIZ tudi še zgoraj navedena materialnopravna izhodišča.

K III. točki izreka

19Odločitev sodišča prve stopnje o stroških pritožbenega postopka po obeh pritožbeno izpodbijanih sklepih je pritožbeno sodišče v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nadaljnje odločanje.