VSC sklep Cpg 132/2015

I. Pritožbi se ugodi in se sodba (II., III. in IV. točka izreka odločbe) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano

sodbo (II., III. in IV. točka izreka odločbe)

II Pg 1040/2014 z dne 4.2.2105 izreklo: “II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 3.360,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2013 dalje do plačila, v osmih dneh in pod izvršbo.

III. Pobotni ugovor tožene stranke za znesek 3.360,26 EUR se zavrne. IV. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 212,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila”.

2

Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga pritožbenemu sodišču,

da samo izvede glavno obravnavo in po izvedenem dokaznem postopku spremeni II. točko sodbe tako, da ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke, spremeni III. točko sodbe tako, da ugotovi obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke in terjatvi medsebojno pobota in spremeni točko IV sodbe tako, da tožeči stranki naloži, da toženi stranki povrne pravdne stroške v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma podpodredno, da izpodbijano sodbo in sklep spremeni v III. točki tako, da pobotni ugovor tožene stranke zavrže.

3Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

4Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba je utemeljena.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in to pritožbeno ni sporno. Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v delu, kolikor jo izpodbija pritožba (prvi odstavek 350. člena ZPP).

8Sodišče prve stopnje je v tej sporni zadevi ugotovilo in presodilo:- da med pravdnima strankama ni sporno, da je imela tožena stranka pri tožeči stranki sklenjenih več premoženjskih zavarovanj po različnih zavarovalnih policah;- ker je pri tožeči stranki zavarovala svoje premoženje, je bila dolžna plačati zavarovalne premije; - da je tožeča stranka trdila, da je svoj del obveznosti izpolnila, medtem ko tožena stranka zavarovalnih premij ni plačala, česar tožena stranka ni prerekala in da sodišče zato šteje navedbe tožeče stranke glede sklenjenih zavarovalnih polic in višine neplačanih premij za resnične.

9Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke presojalo na podlagi sklenjenih zavarovalnih pogodb in 921. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da se z zavarovalno pogodbo zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega. Ni sporno, da tožena stranka svojega dela obveznosti ni izpolnila in je presodilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 3.360,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3.2013 dalje do plačila.

10Sodišče prve stopnje je nadalje navedlo, da je tožena stranka v pobot uveljavila svojo terjatev do tožeče stranke v višini 3.360,26 EUR in da je tožena stranka navedla, da je v takšni višini prijavila pri toženi stranki škodni dogodek. Tožeča stranka je temu nasprotovala ter navedla, da je odklonila zahtevek tožene stranke za stroj E..

11Pri tem je sodišče prve stopnje navedlo procesno pravno opredelitev pobotnega ugovora, ki ni ne tožba, ne nasprotna tožba in tudi ne vmesna ugotovitvena tožba. Je svojevrsten (nasprotnikov) zahtevek namenjen obrambnim (defenzivnim) ciljem. Kot tak predstavlja varstvo posebne oblike. Gre za uveljavljanje procesualnega zahtevka tožene stranke: le-ta trdi, da ima terjatev, ki naj se ugotovi in uporabi za pobot, s tem pa tudi za (delno) zavrnitev tožbenega zahtevka. Pri procesnem pobotanju pobot nastane s sodbo, z odločbo o obstoju v pobot ugovarjane terjatve (tretji odstavek 324. člena ZPP), vendar se tudi v tem primeru v skladu z drugim odstavkom 312. člena OZ šteje, da posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. To je takrat, ko so sta se terjatvi tožeče in tožene stranke srečali, kar pomeni dan zapadlosti kasnejše obveznosti.

12Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da

iz dopisa tožeče stranke z dne 5. 2. 2013 (priloga A 13) izhaja, da je tožena stranka uveljavljala zavarovalnino za škodo na delovnem stroju E., ki je nastala 3. 1. 2013. Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka uveljavljala zavarovalnino po polici št. … in da na seznamu zavarovanih stvari ni poškodovanega stroja, zato je izplačilo škode zavrnila. Tožena stranka je temu nasprotovala in navedla, da je zavarovalni agent na polico št. ..., s katero je zgolj podaljšal obstoječe zavarovanje, pozabil navesti vse zavarovane stroje, navedene v prejšnji polici št. 1009796, med katerimi je tudi tisti stroj, ki je predmet reklamacije.

13Sodišče prve stopnje je presodilo, da iz priloženih dokazov izhaja, da sta pravdni stranki 31. 8. 2010 sklenili zavarovalno polico št. ... za obdobje od 31. 8. 2010 do 31. 8. 2020 (priloga B 5). Zapadlost zavarovalne premije (skadenca) je bila določena 31. 8.2011. V polici so bile navedene vse bistvene sestavine, kot jih določa 926. člen OZ (pogodbeni stranki, zavarovana stvar, nevarnost, trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalna vsota, premija, dan izdaje police in podpis strank), torej tudi opis zavarovanih stvari (1 x CNC stružnica, 3 x CNC rezkalni stroji - vertikalni, 1 x CNC rezkalni stroj horizontalni). Z zavarovalno polico št. ... z dne 14. 9. 2012 sta pravdni stranki zamenjali polico št. ... (kot izhaja iz priloge B4 za zapisom "Tip in št. zamenjave") in kot zavarovano stvar navedli 1 x CNC stružnica. Iz kopije police št. ..., namenjene zavarovalnici (priloga A3) je pri opisu zavarovane stvari (predmeta) 1 x cnc stružnica ročno pripisano "seznam pri predpolici", kar pomeni, da je seznam zavarovanih strojev tudi v novi polici takšen, kot je naveden v prvotni polici št. .... V času škodnega dogodka (3. 1. 2013) je torej veljala polica št. ... z veljavnostjo do leta 2020, v kateri je navedenih vseh 5 zavarovanih delovnih strojev (priloga B5).

14Sodišče prve stopnje je nato razlogovalo, da mora iz zavarovalne pogodbe izhajati, katera stvar je zavarovana (prvi odstavek 926. člena OZ). Slednje iz police št. … nedvomno izhaja (1 x CNC stružnica, 3 x CNC rezkalni stroji - vertikalni, 1x CNC rezkalni stroj horizontalni). Vendar pa tega pravnorelevantnega dejstva (kateri izmed strojev, navedenih v zavarovalni polici je bil predmet zavarovalnega zahtevka) tožena stranka v pobotnem ugovoru ni navedla niti dokazala. Iz njenih navedb, da je bil reklamiran stroj E. sodišče ne more zaključiti, da gre za katerega izmed strojev po zavarovalni polici št. ....

15V posledici takšne dokazne ocene je sodišče prve stopnje zaključilo, da zaradi pomanjkljivih navedb tožene stranke ni moglo presoditi, ali v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke obstoji, zato je pobotni ugovor zavrnilo.

16Pritožba najprej opozarja, da je sodišče prve stopnje ponovno s sklepom (I. točka izpodbijane odločbe) odločilo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 43596/2013 z dne 27. 3. 2013 se razveljavi tudi glede zneska 3.360,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.3.2013 dalje do plačila.”, čeprav je v tem delu odločba postala pravnomočna po sklepu in sodbi I Pg 1373/2013 z dne 30.5.2014 v zvezi s sklepom Cpg 296/2014 z dne 27.11.2014, kar naj bi predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12.točki drugega odstavka 339.člena ZPP.

17Pritožbeni očitek je sicer utemeljen, vendar pa odločitev sodišča prve stopnje ne predstavlja očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj sodišče prve stopnje s sklepom ni sprejelo ponovne odločitve o že pravnomočni odločitvi o tožbenem zahtevku, temveč je sprejelo le procesno odločitev iz razloga: “Ker je tožena stranka v ugovoru postavila tudi pobotni ugovor, je sodišče sklep o izvršbi v še izpodbijanem delu razveljavilo ter postopek nadaljevalo s tožbo,” in takšno odločitev je sodišče prve stopnje smelo sprejeti, drži pa, da mu je v ponovljenem postopku ne bi bilo potrebno, očitno pa jo je iz razloga procesne preglednosti.

18Pritožba smiselno očita, da je sodišče prve storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka 339.člena ZPP, ker je iz izpodbijane odločbe razvidno (11. točka obrazložitve), da je sodišče prve stopnje opravilo narok, tožena stranka pa se kot pravilno vabljena naroka ni udeležila, vendar se ga ni mogla, saj tožena stranka vabila na narok ni prejela.

19Pritožbeno sodišče ugotavlja, da že iz uvoda izpodbijane odločbe izhaja, da v zadevi ni bilo odločeno po opravljenem naroku, temveč brez naroka, kar je v sporih majhne vrednosti dopustno skladno z določbo 454.člena ZPP in tudi sicer postopkovno dopustno, če se po pritožbenem sodišču razveljavljena zadeva vrača le v sojenje (354. člen in 355. člen ZPP) brez dolžnosti izvesti narok.

20Ker je o zadevi bilo odločeno brez naroka, zapis pod 11.točko izpodbijane sodbe pa je očitna pisna pomota, iz tega razloga sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da se mu je pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka 339.člena ZPP.

21Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je utemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba za toženo stranko sodba presenečenja, kolikor je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je tožena stranka sicer dokazala, da je zavarovalna pogodba med njo in tožečo stranko jasna, ter da je nedvomno, da je predmet zavarovanja 1 x CNC stružnica, 3x CNC rezkalni stroj - vertikalni, 1x CNC rezkalni stroj horizontalni (in ne le 1 x CNC stružnica), vendar tožena stranka po stališču sodišča prve stopnje naj ne bi navedla pravnorelevantnega dejstva, kateri izmed teh strojev naj bi bil stroj E., za katerega je tožena stranka terjala izplačilo odškodnine.

22Utemeljeno pritožba opozarja, da bi ob takšnem stališču sodišča prve stopnje, to zaradi razjasnitve svoje lastne dileme ali je stroj E., in ne Eutech, kot pomotno zapiše, moralo razpisati narok in izvesti materialno procesno vodstvo, ki je dopustno tudi v sporih majhne vrednosti(1), da izid pravde ne bi bil presenečenje za stranki. Pri tem ima za to procesno oporo v določbi drugega odstavka 454.člena ZPP, ki mu po nasprotni razlagi daje pravico, da v zadevi razpiše narok, čeprav bi lahko odločilo brez naroka in v določbi 455.člena ZPP.

23Pritožba prav tako utemeljeno opozarja, da tožena stranka ni mogla pričakovati, da bo sodišče prve stopnje problematiziralo predmet zavarovanja, ker je, kot navaja pritožba: “Tožena stranka je v svoji (laični) vlogi z dne 28.01.2014 v kateri je odgovarjala na vlogo tožeče stranke z dne 17.01.2014, navedla: “ ... Na njej je enaka zavarovalna vsota strojev, vendar je na njen zavarovanih 5 strojev, tudi tisti, ki je predmet reklamacije.” Na to vlogo tožeča stranka nikoli ni odgovorila, kar pa pomeni, da je takšna trditev tožene kot nesporna ugotovljena med strankama in je tako nesporno med strankama, da je po “razširjeni” polici predmet zavarovanja tudi stroj E..”

24Povzete pritožbene navedbe so pravilen povzetek procesnega dogajanja v sporni zadevi in sodišče prve stopnje bi moralo tudi to upoštevati pri presoji sporne zadeve, vendar pa ni, in oceniti, kaj je po izmenjavi pripravljalnih vlog med strankama še sporno.

25Tako se pokaže, da je sodišče prve stopnje s svojo presojo odločilo na način, ki ga tožena stranka ni mogla pričakovati in jo je s tem prikrajšalo za pravico do izjave v postopku po 22. členu Ustave RS(2), s tem pa storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

26

Pritožbeno sodišče je glede navedeno pritožbi ugodilo že na podlagi teh pritožbenih razlogov, ne da bi se izjasnilo o drugih pritožbenih navedbah in sodbo razveljavilo v celoti, saj je od odločitve o obstoju pobotne terjatve odvisna presoja glede utemeljenosti tožbenega zahtevka, ter zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (354. člen v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP), ker o zadevi ne more odločiti samo, da ne bi stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS). Odločitvi glede glavne stvari sledi odločitev glede stroškov postopka.

27Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

28

V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, tako da bo skrbno ugotovilo vse trditve obeh pravdnih strank in jih nato dokazno ocenilo na podlagi izvedenih dokazov, kot sta jih predlagali obe stranki. Glede na ugotovljeno dejansko stanje bo moralo pravilno uporabiti materialno pravo.

-----

Op. št. (1): Primerjaj N. Betteto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3.knjiga, GV Založba, Uradni list RS, Ljubljana 2009, stran 717.

Op. št. (2): Primerjaj odločba Ustavnega sodišča RS Up-312/03 z dne 15.9.2005.