VSL sklep II Cp 2587/2014

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek ter zapustnikovega načaka F. Š. napotilo na pravdo, da zoper oporočnega dediča in potencialne zakonite dediče vloži tožbo na ugotovitev, da je oporoka zapustnice, sestavljena pisno pred pričama 5.8.2012, neveljavna.

2Zoper sklep se pritožuje oporočni dedič A. B.. Uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materailnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Meni, da sodišče ne bi smelo dopustiti preklica dane izjave F. Š.. Sodna praksa je zavzela stališče, da predstavlja priznanje oporoke kot pristne in pravno veljavne dedno izjavo, ki je nepreklicna. Sklicuje se na sklep VSL II Cp 449/2010. Iz preklica pisne vloge ne izhaja, da bi bila dana prvotna izjava o pripoznanju zaradi sile grožnje, zvijače ali zmote. 163. člen ZD določa subsidiarno uporabo ZPP, ta pa določa prekluzijo navajanja novih dejstev in okoliščin. F. Š. se je ob preklicu skliceval na zdravstveno stanje oporočiteljice brez posebne konkretizacije, kar je ugotovilo tudi sodišče. Pritožnik pa se sprašuje, zakaj je sodišče njegovemu preklicu sploh sledilo ni prekinilo postopek. Očitno je, da želi F. Š. iz neznanega razloga ponagajati oporočnemu dediču.

3Odgovor na pritožbo je podal zakoniti dedič F. Š. in v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je pri dedovanju zapustničinega premoženja upoštevalo pisno oporoko, ki jo je zapustnica podpisala pred pričama. Oporočni dedič in vsi potencialni zakoniti dediči so oporoko sprva priznali kot pristno in pravno veljavno, nato pa je zakoniti dedič F. Š. s pisno vlogo svojo izjavo o priznanju oporoke preklical in navedel, da se je seznanil z listinami in izjavami oseb, ki so poznale zdravstveno stanje zapustnice in da zato dvomi v pristnost in pravno veljavnost oporoke. Sodišče je zato postopek prekinilo in zapustničinega nečaka F. Š. napotilo na pravdo.

6Priznanje pravne veljavnosti oporoke je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna (59., 62., 64. člen Zakona o dedovanju (1)) oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna (60. člen ZD). Priznanje (in preklic tega priznanja) pravne veljavnosti oporoke, je treba po mnenju pritožbenega sodišča obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev. Zakoniti dedič, ki zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna, lahko za to enostransko izjavo prekliče, vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi (primerjaj VSL sklep I Cp 4235/2009, VSL sklep I Cp 1559/1997).

7Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ne bi smelo dopustiti preklica dane izjave, saj ta predstavlja dedno izjavo, ki je nepreklicna. Po določilu prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Dedič, ki je dal izjavo lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo, ali zvijačo, ali je bila dana v zmoti. Priznanje pravne veljavnosti oporoke pa po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja dedne izjave, ki je ni moč preklicati. Zato se po oceni pritožbenega sodišča pritožnik tudi ne more uspešno sklicevati na sklep VSL II Cp 449/2010, v katerem je pritožbeno sodišče štelo, da dedič, ki je priznal oporoko kot pristno in neveljavno, v pritožbi ne more trditi, da je oporoka neveljavna, saj je dedna izjava nepreklicna.

8Prvostopenjsko sodišče je zapuščinsko obravnavo pogojno zaključilo, saj ni imelo izjav vseh potencialnih dedičev, če priznavajo oporoko zapustnice kot pristno in pravno veljavno in če uveljavljajo kakršnekoli zahtevke. Vsi dediči na naroku niso bili prisotni. Pritožnik je bil na naroku prisoten, prav tako njegov pooblaščenec, postopanje sodišča pa je razvidno iz zapisnika v spisu (list. št. 12 do 14). Ker je sodišče naknadno prejelo vlogo zakonitega dediča, s katero je preklical izjavo o priznanju pristnosti in veljavnosti razglašene oporoke, je ravnalo pravilno, ko je zapuščinski postopek prekinilo in dediča, ki je preklical izjavo o priznanju pristnosti oporoke napotilo na pravdo. Pritožbeni očitek, da je sodišče izdalo sklep izven naroka in izjave o preklicu prepoznave ni obravnavalo v okviru zapuščinske obravnave, ni utemeljen. Sodišče je namreč ugotovilo, da med dediči obstajajo sporna dejstva o katerih je odvisna pravica do dediščine in zato postopek prekinilo ter dediča napotilo na pravdo (210. člen ZD). Za ugotovitev slednjega ni bilo potrebno razpisati zapuščinske obravnave.

9Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (2)).

10Pritožnik s pritožbo ni uspel, zakoniti dedič pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

-------------------------------------------------------------

(1) Ur. list SRS, št. 15/76 in naslednji, v nadaljevanju ZD

(2) Ur. list RS, št. 26/1999 do 45/20008, v nadaljevanju ZPP