VSL sklep III Ip 1651/2015

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

2Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja, da gre za izterjavo stroškov stečajnega postopka, saj so terjatve zapadle po njegovem začetku in bi se morala izvršba po izdaji sklepa nadaljevati. Poudarja, da zakonodajalec omogoča samostojno nastopanje stečajnega dolžnika – fizične osebe v pravnem prometu tudi po začetku stečajnega postopka, zato je treba upnikom zagotoviti sodno varstvo za primer, da prevzetih obveznosti prostovoljno ne bi poravnal. Sodno varstvo bi bilo brez pomena, če upnik ne bi mogel doseči tudi prisilne izvršbe, pri čemer gre za v bistvenem enake terjatve, kot bi jih sicer upnik lahko zoper pravno osebo uveljavljal v izvršbi z izjemo, opredeljeno v 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 545/2014. Sodišče je najprej uporabilo določila drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP in izdalo sklep o izvršbi. Smiselna uporaba 132. člena ZFPPIPP v konkretnem primeru ni mogoča. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje izvršilnega postopka ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kljub prepovedi iz prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, glede na to, da je bil zoper dolžnika s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru St 1701/2010 dne 19. 11. 2011 začet postopek osebnega stečaja. V konkretnem primeru se namreč ne vtožuje in izterjuje prednostna terjatev, za izterjavo katere se 131. člen ZFPPIPP na podlagi 390. člena istega zakona ne bi uporabljal.

5Sodišče prve stopnje za ustavitev izvršilnega postopka (s čimer se posredno odpravlja kršitev prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP) v določbi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP nima pravne podlage. Določba namreč opredeljuje vpliv začetka stečajnega postopka na že prej začeti postopek izvršbe, ne predvideva pa primera, ko je izvršba dovoljena zoper dolžnika, zoper katerega je bil pred začetkom izvršilnega postopka začet stečajni postopek. Poleg tega je določbo mogoče uporabiti, ko je izvršba v fazi oprave, ta pa se v postopku, ki teče na podlagi verodostojne listine, lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

6V konkretnem primeru sodišče prve stopnje še ni ugotovilo pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, višje sodišče pa pri pregledu zadeve ugotavlja, da je bil sklep o izvršbi vročen le upniku in neposredno dolžniku v osebnem stečaju, ne pa tudi stečajnemu upravitelju kot zakonitemu zastopniku dolžnika v mejah omejitve njegove poslovne sposobnosti (251. člen v zvezi s 383. členom in 386. člen ZFPPIPP). Sklep zato ni mogel postati pravnomočen, saj še ni iztekel rok za ugovor. Če ugovor ne bo vložen, bo postal sklep o izvršbi pravnomočen (dolžnik, ki mu je bil sklep že vročen, ga ni izpodbijal).

7V 386. členu ZFPPIPP je predpisana omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, ki se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka. Vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba (upniku na podlagi drugega odstavka 41. člena ZIZ ni treba navesti, za kakšno dolžnikovo obveznost gre - da gre za življenjske stroške, je možno le sklepati glede na upnika in navedeno zapadlost posameznih terjatev; predlogu za izvršbo verodostojne listine v skladu s petim odstavkom 41. člena ZIZ niso priložene), poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja (izpodbijani sklep mu je bil že vročen).

9Višje sodišče je zaradi nepravilne uporabe 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), v nadaljnjem postopku pa naj sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 23. 2. 2015 vroči stečajnemu upravitelju.

10Višje sodišče je ob smiselni uporabi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo v tem postopku.