251. člen ZFPPIPP

Sodišče mora že samo v sodnem registru preveriti, ali udeleženka postopka, ki je gospodarska družba, obstaja, in če je v stečaju tudi, kdo je njen stečajni upravitelj in kje ima ta naslov. Kadar pa iz strankine vloge že izhaja firma gospodarske družbe, ki ji je treba vročiti kakšno pisanje, pri tej firmi pa je naveden še dodatek "v stečaju", je to za sodišče povsem zadosten signal, da mora uporabiti navedeno posebno pravilo in vročitev odrediti na naslovu stečajnega upravitelja. Da v primeru pod presojo vročitve ni odredilo na naslovu stečajne upraviteljice dolžnikove dolžnice kljub temu, da je odvetniška družba v predlogu za izvršbo firmo te dolžnice izrecno navedla skupaj z dodatkom "v stečaju", je bila izključna napaka izvršilnega sodišča.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje tožbo in poziv za odgovor vročalo na napačen naslov oziroma napačni osebi (z enakim imenom). Kot utemeljene se zato izkažejo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožbo v odgovor vročilo napačni osebi, prekršilo 7. in 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba zmotno meni, da je bila vročitev opravljena pravilno. Čeprav je bila izvršena v skladu z odredbo sodišča, ni moč prezreti, da ta odredba ni bila v skladu z določilom 251. člena ZFPPIPP. Ta jasno določa, da se vsa pisanja za stečajnega dolžnika vročajo stečajnemu upravitelju, saj slednji z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika. Pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje ter pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje poslov pa prenehajo (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP).

Po 251. členu ZFPPIPP je po začetku stečajnega postopka treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju na njegov naslov.

Pogoj, da je nastopila zakonska subrogacija, je okoliščina, da je banka od kreditne pogodbe odstopila in o tem obvestila toženca. Glede na to, da se je toženec v kreditni pogodbi zavezal, da bo banki sporočil vsako spremembo prebivališča najkasneje v osmih dneh po nastali spremembi, okoliščina, da je bil zoper toženca uveden postopek osebnega stečaja, tožencu ni preprečevala ali mu kakorkoli onemogočala, da bi izpolnil svojo obveznost in banko obvestil o spremembi naslova prebivališča. Pogoj za pretrganje zastaranja v skladu z določilom 365. člena OZ ni vročitev predloga za izvršbo dolžniku, temveč že sama vložitev predloga za izvršbo.

Ker je bila tožba tožencu vročena na napačen naslov, ni mogoče šteti, da mu je bila s fikcijo pravilno vročena. Ni izpolnjen prvi pogoji za izdajo zamudne sodbe. V skladu z 251. členom ZFPPIPP je potrebno po začetku stečajnega postopka vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju. Tega pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, saj je tožbo (v odgovor) vročalo (osebno) tožencu.

Da lahko stečajni upravitelj vodi posle, mora biti seznanjen z vso dokumentacijo in pisanji, naslovljenimi na stečajnega dolžnika, najsi bodo sodna ali izvensodna. Druge fizične osebe kot stečajnega upravitelja, ki bi lahko sprejela izjavo volje, načeloma pri stečajnemu dolžniku ni. Ta sicer lahko pooblasti druge osebe za prevzem pisanj, česar ni dolžan in predlagatelj pooblastila drugemu ne zatrjuje. Določba je specialna in četudi se izrecno ne nanaša na vročanje izvensodnih pisanj, jo je potrebno tako razlagati.

V obrazložitvi izpodbijanih sklepov niso navedene konkretne ugotovitve glede vročanja odmernih odločb, ki so izvršilni naslovi, na podlagi katerih bi bilo mogoče napraviti zaključke o pravilni vročitvi in posledično izvršljivosti teh odločb. Zato ni zadostne podlage za zaključek, da je bilo za izdajo izpodbijanih sklepov relevantno procesno dejansko stanje v celoti pravilno ugotovljeno.

Ker je pritožnik priglasil udeležbo v predhodnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje njegovo vlogo preizkusiti. Glede na to, da je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik P. d. o. o. - v stečaju, bi moralo, kot opozarja pritožnik, ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP odločiti tudi o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval verjetni obstoj svoje terjatve proti dolžniku ter njegovo insolventnost. Pritožnik (upnik) ni vložil zoper dolžnika posebnega predloga za začetek stečajnega postopka, saj je tak predlog že podal drug upnik, temveč svoj zahtevek in razloge za začetek stečajnega postopka pravilno uveljavljal v že uvedenem postopku.

Vročitev je bila opravljena, kot je navedla toženka v odgovoru na tožbo in je izkazano s predloženo vročilnico, dne 12. 3. 2020, in sicer v psihiatrični bolnišnici, kjer je bil hospitaliziran tožnik. V pritožbi utemeljeno izpostavlja, da vročitev odpovedi poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, nima pravnih posledic. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, določen v tretjem odstavku 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zato ne teče od vročitve odpovedi, ampak od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, tj. od tedaj, ko se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja.

V skladu z 205. členom ZPP se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in prekinitev postopka nastopi ex lege, takšen sklep je le deklaratorne narave. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tako tudi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati. Utemeljeno toženka navaja, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja. Rok za odgovor na tožbo se tudi ob pravilni vročitvi za toženko v času prekinitve postopka ne bi mogel izteči.

Ker drži pritožbena trditev, da je sodišče plačilni nalog z dne 21. 5. 2020, to je že po objavljenem oklicu o začetku stečajnega postopka, vročalo dolžniku po njegovem pooblaščencu, ki je dolžnika zastopal lahko le do uvedbe pravnih posledic stečajnega postopka, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev plačilnega naloga ni bila pravilna, posledično pa tudi niso mogle nastopiti pravne posledice zaradi neplačila sodne takse, ki jih predvideva peti odstavek 29.b člena ZIZ. Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnik v pritožbi, je treba uporabiti le za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče izda hkrati tudi plačilni nalog, dolžnik pa je vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijal v celoti in ker o ugovoru še ni pravnomočno odločeno, sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen in se izvršba tudi še ne opravlja. Postopek je tako še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvr

ZPP posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti ter z njim povezanih pravnih sredstvih nima. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ). Eden od pogojev, da sodišče potrdi pravnomočnost sodne odločbe, je, da je bila stranki odločba (pravilno) vročena. Pogoj za pravilno vročitev pa je, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče. ZPP namreč vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, pojem stanovanja pa je treba razumeti v dejanskem smislu: za vročanje je odločilen kraj dejanskega bivanja.

Tožeča stranka ima sicer prav, da bi morala tožena stranka po uvedbi stečajnega postopka pisanja v upravnem postopku stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti po upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisanem v register. V konkretnem primeru je torej z vročitvijo na osebnem naslovu stečajnega upravitelja prišlo do kršitev procesnih pravil glede vročanja, vendar po mnenju sodišča kršitev pravil v konkretnem primeru ni bistvena, saj je stečajni upravitelj odločbe dejansko prejel. Ob poskusu vročitve na nepravem naslovu stečajni upravitelj vročitve ni zavrnil, saj je s podpisom vročilnice o osebni vročitvi potrdil prejem spornih odločb o vrnitvi sredstev.

Z začetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ker dolžnik izgubi poslovno sposobnost glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, te pravne posle in dejanja v njegovem imenu opravlja le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Ker v obravnavanem primeru vse obravnavane vloge tožnika niso bile vložene po stečajni upraviteljici, pač pa po skrbnici, ki ga v tem postopku glede premoženjskih pravic ni mogla več zastopati kot zakonita zastopnica, je ugotovitev sodišča, da so bile vloge nedovoljene, pravilna. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le za naprej: od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Velja vnaprej za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje, nima pa vpliva na dolžnost plačila za že zapadle taksne obveznosti. Ker je bil v obravnavanem primeru izdan plačilni nalog za že zapadlo taksno obveznost za postopek p

Toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje od začetka postopka osebnega stečaja dalje ni zastopal zakoniti zastopnik, zaradi česar je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj (prvi odstavek 77. člena ZPP), njena izjava volje ne more imeti pravnih posledic (učinkov).

Vročitev stranki se šteje za opravljeno šele tedaj, ko ji sodišče vroči sodno pošiljko v konkretnem sodnem postopku in ne takrat, ko ena stranka drugo obvesti o opravljenem dejanju sodišča.

Pravno osebo, ki je v stečaju, po zakonu zastopa stečajni upravitelj. Sodišče mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, da pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik in mora v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vsa pisanja vročati njemu. Da je treba vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki v sodnem ali drugem postopku, vročiti upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisan v register, predpisuje tudi 251. člen ZFPPIPP. Zaradi ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva v primeru napake sodišča pri vročanju ni relevantno, ali bi stranka lahko z vestnim ravnanjem napako sodišča odpravila.

Pritožba, ki jo vloži poslovno omejeno sposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov (je neupoštevna).