VSL sklep III Cp 967/2015

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 141755/2012 z dne 27. 9. 2012, s katerim je toženki naloženo, da tožniku plača: - glavnico v znesku 717,32 EUR; - zakonske zamudne obresti od zneska 717,32 EUR od 18. 12. 2011 do plačila; - izvršilne stroške v znesku 111,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2012 do plačila, ostane v veljavi (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna tožniku plačati pravdne stroške v znesku 248,55 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, in sodišču druge stopnje predlaga, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa jo „zavrže“. V laični pritožbi v bistvenem očita, da sojenje ni bilo pošteno. Sodišče prve stopnje je, čeprav v dokaznem postopku za to ni imelo podlage, sledilo (neresničnim) trditvam tožnika. Upoštevalo (in izvedlo) je le dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka. Zaslišanje prič, ki jih je predlagala tožena stranka, je zavrnilo kot neutemeljeno oziroma nepotrebno. Tožnik je 25. 11. 2011 (nevozno) vozilo toženke pripeljal na svoj servis in po pregledu ugotovil, da je pretrgan zobati jermen in bo zato treba zamenjati klinasti jermen, vodno črpalko, zategovalec jermena (španer), ventile (izpušne – sesalne ventile) in tesnilo glave motorja. Za popravilo je bila ustno dogovorjena cena med 400,00 in 450,00 EUR. Ob dogovoru pri sprejemu vozila so bili poleg toženke in njenega moža (K. P.) prisotne priče, in sicer priča tožene stranke M. B. in priči tožnika J. – mehanik in A. K. Slednji je potrdil, da je bila dogovorjena cena popravila med 400,00 in 450,00 EUR. Ko sta toženka in njen mož 29. 11. 2011 prišla po popravljeno vozilo, je tožnik za popravilo vozila zahteval 760,00 EUR. Toženka je plačilu ugovarjala, ker se je ugotovilo, da pušča hladilnik (pod vozilom je bila velika mlaka rdečega antifriza) in da je zračna cev za dovod zraka v motor ovita z izolirnim trakom. Do poškodb hladilnika in zračne cevi je prišlo pri popravilu pri tožeči stranki. Puščanje hladilnika ob sprejemu v popravilo ni bilo ugotovljeno. Brezhibnost vozila pred registracijo pa je razvidna iz potrdila A. K. z dne 3. 11. 2011 in pregleda vozila Š. z dne 28. 10. 2011. Tožeča stranka po sprejemu vozila v popravilo toženke tudi kasneje ni obvestila o morebitno ugotovljeni napaki (puščanju hladilnika) in je v predračunu - ponudbi 2. 12. 2011 (napisani kasneje, ko je bila toženka že pozvana na prevzem popravljenega vozila) neutemeljeno zaračunan material (olje, zračni filter, oljni filter, svečke, antifriz). Ponudbe - predračuna z dne 2. 11. 2011 toženka ni sprejela, ni ji bila izstavljena in z njo do vložitve tožbe ni bila seznanjena. Tožeča stranka je odklonila izdajo računa bodisi za 450,00 EUR ali 750,00 EUR in si je vozilo neutemeljeno zadržala. V postopku II P 893/2012 pred istim sodiščem toženka zahteva vrnitev zadržanega vozila. Vozilo že tri leta stoji na nezavarovanem prostoru, napada ga korozija. Za ugotovitev vzroka poškodbe hladilnika je toženka predlagala postavitev izvedenca avtomobilske stroke. Z zahtevo za izločitev izvedenca D. P. je toženka uspela, novopostavljeni izvedenec univ. dipl. ing. S. K. (sodišče je postavilo izvedenca metalurga in ne izvedenca avtomobilske stroke, kot je toženka predlagala) ni sledil navodilom sodišča. Izvedenec bi moral ugotoviti vzrok za puščanje hladilnika. Njegovemu mnenju je toženka ugovarjala. Listine (naknadno napisan delovni nalog z dne 29. 11. 2011 in ponudba – predračun z dne 2. 12. 2011) ne ustrezajo pojmu verodostojne listine po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

3Na pritožbo je pravočasno odgovoril tožnik. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5O pritožbi je odločalo Višje sodišče v Ljubljani na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015 o prenosu pristojnosti za odločanje.

6V predmetnem sporu gre za spor majhne vrednosti. Sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP(1)).

7Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, izraženo v prvem odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave Republike Slovenije). Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek. Iz nje izhaja enakopravnost strank v dokaznem postopku, pravica predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, pravica do prisotnosti ob izvajanju dokazov, pravica postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. O izvedbi posameznih dokazov, ki so pomembni za ugotovitev odločilnih dejstev odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki izvedbo dokazov odredi z dokaznim sklepom. Sodišče sme z dokaznim sklepom zavrniti posamezne dokazne predloge strank, za katere meni, da niso utemeljeni, vendar mora svojo odločitev v sklepu oziroma v obrazložitvi odločbe tudi ustrezno obrazložiti. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti (ustavno) upravičena.(2)

8Pritožnica utemeljeno graja odločitev sodišča o zavrnitvi njenega dokaznega predloga za zaslišanje prič kot nepotrebnih in neutemeljenih. Dokazni predlog toženke, da se zaslišijo priče B. M., S. H. in M. R. K., je sodišče prve stopnje zavrnilo, „ker je na podlagi izvedenega dokaznega postopka dejansko stanje razjasnjeno in izvedba predlaganih dokazov ne bi mogla vplivati na odločitev sodišča“.

9V dokaznem postopku sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne sme pa zavrniti dokaza z argumentom, da se je že prepričalo v nasprotno, kot je to storilo v konkretnem primeru. „Vnaprejšnja dokazna ocena“ ni dovoljena. Toženka je z (neizvedenimi) dokazi dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva (glede ugotovljenih poškodb na vozilu ob njegovem sprejemu v popravilo, ustno dogovorjenega obsega popravila vozila, cene zanj ...). Zavrnitev s strani toženke predlaganih dokazov, ki bi lahko privedli do drugačne rešitve spora, predstavlja (vsebinsko) uveljavljano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10Sicer pa sodba o odločilnih dejstvih niti nima razlogov, dokazna ocena pa ne ustreza metodološkim napotkom 8. člena ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11Sodba se ne opredeli, zakaj toženkini verziji dogodka (toženka jo ponavlja v pritožbi), potrjeni z izpovedbo njenega moža (zaslišane priče Karla Pahernika), ne sledi in tudi ne, zakaj upošteva tožnikovo verzijo dogodka. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, da jih ni prezrlo(3).

12Sodba, ki (le na podlagi s strani tožnika upoštevanih dokazov) ugotavlja, „da je tožnik opravil storitev na podlagi podjemne pogodbe, sklenjene s toženko, da pred izvedbo popravila fiksna cena za popravilo ni bila dogovorjena ter da toženka ni izpolnila svoje obveznosti iz podjemne pogodbe, saj opravljene storitve ni plačala“, ne navede niti, kakšna storitev (619. člen OZ) je bila dogovorjena, opravljena in zaračunana (kakšen je bil dogovorjen obseg popravila vozila, kakšne poškodbe so bile ugotovljene na vozilu ob sprejemu vozila v popravilo, če in kdaj je bilo ugotovljeno, da je poškodovan tudi hladilnik in zračna cev, ali in kdaj je tožeča stranka o tem obvestila toženko, kakšno popravilo je bilo dejansko opravljeno in je zajeto v vtoževanem znesku 717 EUR …). Pritožbene trditve pa vzbujajo tudi dvom v pravilnost zaključka sodbe o neutemeljenem ugovoru toženke glede poškodovanja hladilnika in zračne cevi. Slednji je vsaj preuranjen, glede na to, da sodba nima niti ugotovitev o tem, kdaj je bila ugotovljena poškodba hladilnika. Neobrazložena pa je tudi odločitev o obveznosti toženke za poravnavo zakonskih zamudnih obresti (sodba jih priznava od 18. 12. 2011, ne da bi navedla razloge).

13Po povedanem je sodišče druge stopnje zaradi ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih glede na njihovo naravo ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP), ugodilo toženkini pritožbi in izpodbijano sodbo (I. točka izreka) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

14Pritožbeno sodišče se zato o drugih pritožbenih očitkih ne izreka. Ob robu le dodaja, da v pravdnem postopku (po uspešnem ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi) ni več pomembno, ali je listina, na podlagi katere je upnik vložil izvršbo, verodostojna listina, ker se odloča (le) o obstoju terjatve.

15Posebni napotki sodišču prve stopnje, glede na obrazloženo, niso potrebni. Sodišče prve stopnje bo moralo odpraviti ugotovljene kršitve, dopolniti dokazni postopek z izvedbo dokazov, ki jih je v zvezi z odločilnimi dejstvi predlagala toženka, ugotoviti odločilna dejstva in izdelati dokazno oceno v skladu z metodološkim napotkom 8. člena ZPP.(4) Opredeliti pa se mora tudi do pravno pomembnih navedb strank.

16Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala razveljavitev stroškovne odločitve (II. točka izreka sodbe). O stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

17Odločanje o (ponovnem) predlogu toženke za izločitev sodnika ni v pristojnosti pritožbenega sodišča.

18V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je v zadevi odločila sodnica posameznica.

----------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

Op. št. (2): Primerjaj sklep VSRS II Ips 433/2011 z dne 26. 9. 2013.

Op. št. (3): Tako VSL sklep I Cp 811/2014, odločba Ustavnega sodišča RS Up 373/97.

Op. št. (4): Na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.