VDSS sodba in sklep X Pdp 496/2015

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v I., III., in IV. točki izreka razveljavi ter se predlog v tem delu zavrže.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (II. in V. točka izreka) potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da niso veljavni umiki podpore kandidaturi predlagatelja, ki so bili dani po vloženi kandidaturi pri volilni komisiji (I. točka izreka) ter razveljavilo sklep volilne komisije z dne 3. 3. 2015 o zavrnitvi vložene kandidature in sklep z dne 3. 3. 2015 o objavi kandidatne liste za nadomestnega člana sveta delavcev, imenovanju volilnih odborov in izvedbi volitev ter vseh nadaljnjih volilnih opravil, vključno z izvedbo glasovanja, ki je potekalo 6. 3. 2015 in zapisnika o rezultatu nadomestnih volitev v svet delavcev v Sektorju škod z dne 9. 3. 2015 (II. točka izreka). Nasprotni udeleženki je naložilo sprejem sklepa o pravočasni in formalno popolni kandidaturi predlagatelja, sklepa o objavi kandidatne liste, na kateri bo kot kandidat naveden tudi predlagatelj (III. točka izreka), v roku 30 dni pa še izvedbo vseh potrebnih volilnih opravil ter glasovanje na nadomestnih volitvah za člana sveta delavcev (IV. točka izreka). Odločilo je, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju povrniti stroške postopka v znesku 1.906,38 EUR (V. točka izreka).

Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). V pritožbi navaja, da je bil predlog vložen zoper Zavarovalnico A., d.d., ki ni pasivno legitimirana v tem sporu. Ker je predlagatelj šele po pozivu sodišča na naroku dne 14. 4. 2015 spremenil označbo nasprotne udeleženke, je treba šteti, da je predlog prepozen. Po mnenju nasprotne udeleženke je prepozna razširitev predloga v vlogi z dne 26. 3. 2015, s katerim je predlagatelj zahteval odpravo izvedbe glasovanja z dne 6. 3. 2015 in zapisnika o rezultatu nadomestnih volitev v svet delavcev z dne 9. 3. 2015, zato bi bilo treba zavreči predlog v tem delu. Predlagatelj ni predložil podpisov delavcev, ki so podprli njegovo kandidaturo, kar je pogoj iz 27. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/1993 s spremembami). Predlagatelj bi moral za vsake volitve posebej pridobiti podporo zaposlenih, ne pa uporabiti "starih" podpor, ki jih je pridobil pred ponovitvijo volitev. Ker so se podporniki predlagatelja obračali na nasprotno udeleženko z željo, da pisno podporo umaknejo, je nasprotna udeleženka ravnala zakonito, ko je pri vseh zaposlenih, ki jih je tožnik navedel kot podpornike za kandidaturo, preverila, ali še podpirajo kandidata v ponovljenem postopku volitev. Nasprotna udeleženka meni, da do zaključka kandidacijskega postopka (izdaje sklepa o kandidaturi) lahko zaposleni umaknejo podporo kandidatu. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je presodilo, da naj bi delodajalec vplival na zakonitost volitev. Nasprotna udeleženka izpodbija tudi stroškovno odločitev, ker je sodišče prve stopnje presodilo, da zahtevnost zadeve ustreza vrednosti 900 točk. Glede na vsebino vlog je sodišče nagrado za odvetnika predlagatelja odmerilo v previsokem znesku. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

V odgovoru na pritožbo predlagatelj prereka navedbe v pritožbi. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

V okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (prvi odstavek 52. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami). Za presojo dopustnosti sodnega varstva v kolektivnem delovnem sporu je pomemben predmet spora, ki izvira iz vsebine ZSDU. Ta zakon sodno varstvo pred delovnim sodiščem določa v 33. in 53. členu (gre za spor o pritožbi zoper sklep volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev in neveljavnost volitev članov sveta delavcev). S predlogom v kolektivnem delovnem sporu je torej mogoče izpodbijati sklep volilne komisije o zavrnitvi kandidature in zahtevati neveljavnost volitev članov sveta delavcev. Nima pa predlagatelj sodnega varstva za ugotovitev neveljavnosti umikov podpore kandidaturi, saj gre za ugotovitev dejstva. Umik podpore kandidatu niti ni v pristojnosti volilne komisije sveta delavcev kot nasprotne udeleženke, temveč gre za dejanje delavcev z aktivno volilno pravico. Nedopusten je tudi del predloga, o katerem je sodišče odločilo v III. in IV. točki izreka sodbe, saj vsebinsko odločanje o njem v kolektivnem delovnem sporu mimo določb 33. in 53. člena ZSDU ni predvideno. Pravne podlage za odločanje v obravnavani zadevi, ko gre za odločanje o zakonitosti kandidaturi predlagatelja in postopka volitev, ne predstavlja določba 2. točke prvega odstavka 53. člena ZSDU. Ta se nanaša na primere, ko se delno ali v celoti razveljavi oziroma odpravi splošni akt delodajalca ali posamični pravni akt delodajalca, pri tem pa morajo njegove določbe veljati za večje število delavcev (J. Novak, ZDSS-1 s komentarjem, Ljubljana, GV Založba, 2005, str. 256).

Če sodišče ugotovi, da odločanje o zadevi ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP v povezavi z 19. členom ZDSS-1), predlog zavrže. Ker je sodišče prve stopnje v točkah I., III. in IV. izreka sodbe o predlogu odločalo po vsebini, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP v tem delu pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani del sodbe o ugotovitvi neveljavnosti umikov podpore kandidaturi, naložitvi sprejema sklepa o pravočasni in formalno popolni kandidaturi predlagatelja ter sklepa o objavi kandidatne liste, na kateri bo kot kandidat naveden tudi predlagatelj, izvedbe vseh potrebnih volilnih opravil in glasovanja na nadomestnih volitvah za člana sveta delavcev ter predlog v tem delu zavrglo.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor pasivne legitimacije. V tem sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju je po 52. členu ZDSS-1 nasprotni udeleženec volilna komisija pravne osebe. Predlagatelj je predlog vložil zoper volilno komisijo sveta delavcev. Obema udeležencema je bilo ves čas popolnoma jasno, na koga se predlog nanaša, nasprotni udeleženec (volilna komisija) pa je nanj podala odgovor. Na naroku 14. 4. 2015 je predlagatelj spremenil le vrstni red v označbi nasprotne udeleženke.

Glede pravočasnosti podanega predloga ni sporno, da je o zavrnitvi kandidature predlagatelja nasprotna udeleženka odločila s sklepom z dne 3. 3. 2015. Sodno varstvo v kandidacijskem postopku je kandidatom zagotovljeno v 33. členu ZSDU. Kandidati za člane sveta delavcev imajo v osmih dneh od javne objave sklepa pravico do pritožbe na pristojno sodišče. Ker je o zavrnitvi predloga kandidata za člana sveta delavcev nasprotna udeleženka nesporno odločila s sklepom z dne 3. 3. 2015, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je pravočasen predlog za razveljavitev navedenega sklepa z dne 4. 3. 2015.

Po stališču sodišča prve stopnje pa je pravočasna tudi zahteva predlagatelja za razveljavitev nadaljnjih volilnih opravil in nadomestnih volitev. Ker je predlagatelj razveljavitev nadaljnjih volilnih opravil ter nadomestnih volitev zahteval 4. 3. 2015, potem ko se je dne 3. 3. 2015 seznanil z domnevnimi bistvenimi kršitvami, ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, določenih na dan 6. 3. 2015 (z zavrnitvijo njegove kandidature), je zahteva vložena pred iztekom subjektivnega osemdnevnega roka. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je predlog v tem delu prepozen, ker je predlagatelj v vlogi 26. 3. 2015 zahteval odpravo izvedbe glasovanja z dne 6. 3. 2015 in zapisnika o rezultatu nadomestnih volitev v svet delavcev, ki so bile objavljene 9. 3. 2015. ZSDU v prvem odstavku 53. člena zagotavlja varstvo volilne pravice "v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev". V 53. členu je določen rok za vložitev zahteve za razveljavitev volitev, ne pa tudi izrecno, kdaj začne ta rok teči. Zakonitost kandidacijskega postopka in kandidatur je odločilna za zakonitost vsega nadaljnjega postopka volitev. Če kandidat pravočasno, tj. v roku iz 33. člena ZSDU izpodbija zakonitost sklepa o zavrnitvi kandidature, s katerim se posega v njegovo pasivno volilno pravico (pravico biti izvoljen), mu je treba istočasno priznati tudi sodno varstvo po 53. členu ZSDU. Glede na naravo zatrjevane kršitve (zavrnitev kandidature predlagatelja), njeno povezanost z ugotavljanjem izida volitev, na katerih je bila izvoljena edina protikandidatka, je pravilno stališče sodišča prve stopnje o subjektivnem roku in pravočasnosti tega dela predloga, ne glede na modifikacijo oziroma natančnejšo opredelitev datuma kasnejših volilnih opravil v vlogi z dne 26. 3. 2015.

Sodišče prve stopnje je v izvedenem dokaznem postopku v zvezi z utemeljenostjo umikov podpore kandidaturi predlagatelja pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, in sicer:

- da je bil 16. 1. 2015 sprejet sklep o ponovitvi kandidacijskega postopka in objava nadomestnih volitev;

- da je kandidacijski postopek trajal 21 dni s pričetkom 26. 1. 2015 in zaključkom 17. 2. 2015;

- da je predlagatelj svojo kandidaturo vložil pravočasno (16. 2. 2015) in ji priložil 19 podpisov delavcev;

- da je za podporo kandidaturi štel tako podpis zaposlenega kot njegova izjava, poslana iz službenega elektronskega naslova, kar je potrdila tudi predsednica volilne komisije, zato so neutemeljene navedbe nasprotne udeleženke o neizpolnjevanju pogoja obličnosti iz 27. člena ZSDU;

- da je predsednica volilne komisije navedla, da je vložena kandidatura v ponovljenem kandidacijskem postopku sprva popolna, saj je predlagatelj pravočasno predložil vso zahtevano dokumentacijo, in da so se izjave podpore, pridobljene v prvem kandidacijskem postopku uporabile tudi v ponovljenem postopku oziroma da to sploh ni bilo sporno, kar pomeni, da so neutemeljene navedbe nasprotne udeleženke, da bi moral predlagatelj za vsake volitve posebej pridobiti podporo zaposlenih, ne pa uporabiti "stare" podpore, ki jih je pridobil pred ponovitvijo volitev;

- da so 17. 2. 2015 podporo kandidaturi predlagatelja umaknili štirje zaposleni;

- da je 18. 2. 2015 volilna komisija predlagatelja pozvala k odpravi pomanjkljivosti pri vloženi kandidaturi (zahtevanih je 17 podpisov);

- da je predlagatelj 21. 2. 2015 priložil dva dodatna podpisa za podporo njegovi kandidaturi;

- da je volilna komisija 23. 2. 2015 zaposlene, ki so predlagatelja podprli, obvestila, da lahko svoj glas podpore predlagatelju umaknejo do 26. 2. 2015, enako obvestilo pa je naslovila na predlagatelje protikandidatke za člana sveta delavcev;

- da je volilna komisija do izteka roka prejela tri dodatne umike podpore kandidaturi predlagatelja;

- da po ponovnem pozivu k odpravi pomanjkljivosti predlagatelj predloga ni dopolnil, zato je bila kandidatura zavrnjena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih ugotovitev presodilo, da je nasprotna udeleženka v postopku volitev ravnala nezakonito. Predlagatelj je formalno pomanjkljivost predloga z dne 16. 2. 2015 odpravil do 21. 2. 2015. Kljub temu je nasprotna udeleženka po zaključku kandidacijskega postopka brez pravne podlage dne 23. 2. 2015, delavce, ki so podprli oba kandidatav za člana sveta delavcev, obvestila o možnosti umika glasu podpore v nadaljnjem tridnevnem roku. Sodišče prve stopnje je pritrdilo predlagatelju, da lahko vsak predlagatelj umakne svojo podporo, vendar le do zaključka kandidacijskega postopka. Zato so bili po stališču sodišča prve stopnje veljavni vsi umiki podpore, ki so bili podani do 17. 2. 2015, ne pa tudi umiki, ki so bili posredovani kasneje.

Pritožbeno sodišče ne soglaša v celoti s stališčem sodišča prve stopnje, da so bili veljavni vsi umiki podpore, ki so bili podani do zaključka kandidacijskega postopka dne 17. 2. 2015. Umik podpore kandidaturi, ko je ta vložena, v ZSDU ni predviden. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je predlagatelj že dan pred koncem kandidacijskega postopka, dne 16. 2. 2015 podal predlog za kandidaturo z zadostno podporo zaposlenih, v nadaljevanju pa je bila vloga po mnenju nasprotne udeleženke formalno pomanjkljiva le zaradi nezadostnega števila podpisov. Glede na to, da mora biti po tretjem odstavku 27. člena ZSDU predlogu kandidata za člana sveta delavcev priložena tudi pisna izjava kandidatov, da se s kandidaturo strinja (izpolnjevanje tega pogoja ni sporno), umiki podpore delavcev po vložitvi pravočasne in formalno popolne kandidature dne 16. 2. 2015 niso dopustni. Če želi delavec z aktivno volilno pravico po vložitvi kandidature umakniti oziroma odreči podporo posameznemu kandidatu, lahko to stori na glasovanju. Pravilna pa je presoja sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost ter pravilnost nadomestnih volitev, zato so te neveljavne. Glede na to, da je bila že iz navedenih razlogov predlagatelju nezakonito zavrnjena kandidatura, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do pritožbenih navedb o vplivu delodajalca na zakonitost volitev.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bila nagrada za vloge in zastopanje odmerjena v previsokem znesku. Ob upoštevanju zahtevnosti zadeve je sodišče prve stopnje na podlagi tretje točke tarifne številke 7 v povezavi s tarifno številko 16 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) za predlog tožnika priznalo 900 točk, za ostale vloge in nagrado za zastopanje pa po četrti točki tarifne številke 7 75 % navedene vrednosti. Poleg tega je tudi nasprotna udeleženka na naroku dne 14. 4. 2015 priglasil stroške zastopanja na naroku v višini 900 točk.

Ker v ostalem niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo v nerazveljavljenem delu (II. in V. točka izreka).

Nasprotna udeleženka je zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala v celoti. Uspela ni v glavnem delu, s katerim je skušala doseči zakonitost sklepa o zavrnitvi kandidaturi predlagatelja in veljavnost nadomestnih volitev. Uspela je torej le v majhnem delu (delna razveljavitev sodbe v I., III., in IV. točki izreka), s katerim pritožbeno sodišče ni imelo nobenega posebnega dela. Ker je neuspeh nasprotne udeleženke pretežen, sama v celoti krije svoje pritožbene stroške (četrti odstavek 165. člena ZPP in tretji odstavek 154. člena ZPP). Odgovor na pritožbo pa ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe, zato predlagatelj sam krije stroške odgovora (155. člen ZPP).